Kako se lahko zbližate z Bogom

»Približajte se Bogu, in približa se vam,« pravi v Jakobovem listu 4:8. Kako zelo si Bog Jehova želi, da bi ljudje razvili tesen odnos z njim, je pokazal s tem, ko je v naše dobro dal svojega Sina.

NA TA ljubeči poskus zbližanja je apostol Janez odgovoril takole: »Mi ga [Boga] ljubimo, ker nas je on prvi ljubil.« (1. Janezov 4:19) Da bi se osebno zbližali z Bogom, pa moramo narediti določene korake. Podobni so štirim načinom, po katerih se zbližamo s soljudmi in ki so omenjeni v prejšnjem članku. Preglejmo jih.

Videti Božje čudovite lastnosti

Bog ima veliko čudovitih lastnosti, med katerimi so najbolj vidne ljubezen, modrost, pravičnost in moč. Njegovi modrost in moč se bogato kažeta v daljnem vesolju in svetu okrog nas, od mogočnih galaksij do neznatnih atomov. Psalmist je pisal: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni.« (Psalm 19:1; Rimljanom 1:20)

Stvarstvo odseva tudi Božjo ljubezen. To, kako smo narejeni, denimo kaže Božjo željo, da bi se mi veselili življenja. Dal nam je sposobnost videti barve, okušati in vonjati, ceniti glasbo, se smejati, veseliti se lepote in toliko je še drugih zmožnosti ter osebnostnih značilnosti, ki nikakor niso bistvene za življenje. Da, Bog je resnično velikodušen, prijazen in ljubeč – lastnosti, ki brez dvoma prispevajo k temu, da je ‚srečen Bog‘. (1. Timoteju 1:11, NW; Dejanja 20:35)

Jehova se raduje v tem, da uveljavljanje njegove suverenosti in to, da jo razumna bitja podpirajo, temeljita prvenstveno na ljubezni. (1. Janezov 4:8) Jehova je resda Vesoljni suveren, toda do ljudi, še zlasti do svojih zvestovdanih služabnikov, je kakor ljubeč oče do svojih otrok. (Matevž 5:45) Kadar gre za njihovo dobro, nič ne varčuje. (Rimljanom 8:38, 39) Kakor je bilo že omenjeno, je za nas celo dal življenje svojega edinorojenega Sina. Da, razlog za to, da obstajamo in si lahko obetamo večno življenje, je Božja ljubezen. (Janez 3:16)

Jezus nam je dal velik vpogled v Božjo osebnost, ker je popolnoma posnemal svojega Očeta. (Janez 14:9–11) Bil je povsem nesebičen, obziren in pozoren. Nekoč so mu predstavili človeka, ki je gluh in težko govori. Lahko si mislite, da je bilo temu človeku neprijetno v množici. Jezus ga je, zanimivo, odvedel na samo in ga tam ozdravil. (Marko 7:32–35) Ali cenite ljudi, ki so pozorni do vaših občutkov in spoštujejo vaše dostojanstvo? Če jih, potem se boste nedvomno čutili blizu Jehovu in Jezusu, ko ju boste bolje spoznali.

Razmišljajte o Božjih vrlinah

Nekdo lahko ima čudovite lastnosti, toda da bi se z njim zbližali, moramo o njem razmišljati. Isto velja pri Jehovu. Pomemben drugi korak k zbližanju z njim je ta, da premišljujemo o njegovih lastnostih. Kralj David, mož, ki je resnično ljubil Jehova in je bil ‚po [Jehovovem] srcu‘, je rekel: »Spominjam se dni nekdanjih, premišljujem vse delo tvoje, dejanje tvojih rok preudarjam.« (Dejanja 13:22; Psalm 143:5)

 Ali takrat, ko opazujete čuda stvarstva oziroma berete Božjo Besedo, Biblijo, tako kot David premišljujete o tem, kar vidite in berete? Zamislite si nekega sina, kako pravkar dobi pismo očeta, katerega ima zelo rad. Kako on gleda na to pismo? Vsekakor ne bo samo preletel njegove vsebine in ga spravil v predal. Nasprotno, preučil ga bo ter iz njega izluščil vsako malenkost in nianso. Podobno bi nam morala biti dragocena Božja Beseda, tako kot je bila psalmistu, ki je pel: »Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje.« (Psalm 119:97)

Ohranjajte dobro komunikacijo

Življenjska kri vsakega medsebojnega odnosa je dobra komunikacija. Obsega govorjenje in poslušanje – ne le z razumom, temveč tudi s srcem. S Stvarnikom se pogovarjamo v molitvi, ki je spoštovanja poln nagovor k Bogu. Jehovu so prijetne molitve tistih, ki ga imajo radi, mu služijo in priznavajo Jezusa Kristusa za njegovega glavnega predstavnika. (Psalm 65:2; Janez 14:6, 14)

Bog je v preteklosti ljudem govoril na razne načine, med drugim po videnjih, sanjah in angelih. Danes pa to dela po svoji napisani Besedi, Svetem pismu. (2. Timoteju 3:16) Napisana Beseda ima veliko prednosti. K njej se lahko obrnemo kadar koli. Kakor pismo jo lahko znova in znova okušamo. In ni predmet izkrivljanja, kar pogosto zaznamuje ustno pripovedovanje. Razmišljajte torej o Bibliji kot o veliki zbirki pisem svojega ljubljenega nebeškega Očeta in dovolite, da vam dnevno govori po njih. (Matevž 4:4)

Biblija na primer odkriva Jehovov pogled na pravilno in napačno. Razlaga njegov namen za človeštvo in zemljo. In razodeva, kako je ravnal s široko vrsto ljudi in narodov, od zvestovdanih častilcev do velikih sovražnikov. S tem ko je tako dal poročati o medsebojnih vplivih med njim in ljudmi, je naslikal izjemno natančno sliko svoje osebnosti. Odkriva svojo ljubezen, veselje, žalost, razočaranje, jezo, usmiljenje, skrb – da, vrsto misli in občutij ter vzroke, ki stojijo za njimi – vse na način, ki ga lahko ljudje zlahka razumemo. (Psalm 78:3–7)

Ko preberete odlomek iz Božje Besede, kako vam lahko to branje koristi? Še zlasti pa: kako se lahko še bolj zbližate z Bogom? Najprej razmislite o tem, kar ste prebrali in kaj ste se naučili o Bogu kot osebi, ter dovolite, da vam točke sežejo do srca. Nato v molitvi povejte Jehovu svoje misli in najbolj skrita občutja o gradivu, ki ste ga preučili, in kako se ga boste poskusili okoristiti. To je komunikacija. Če seveda imate v mislih še druge reči, jih lahko vsekakor vnesete v svojo molitev.

Delajte skupaj z Bogom

Biblija o nekaterih zvestih možeh iz starih dni pravi, da so hodili z Bogom ali pred njim. (1. Mojzesova 6:9; 1. kraljev 8:25) Kaj to pomeni? V bistvu je šlo za to, da so vsak dan živeli, kakor bi bil Bog tam z njimi. Resda so bili grešni. Vendar ljubili so Božje zakone in načela ter živeli v skladu z Božjim namenom.  Jehova takšni pritegnejo in skrbi zanje, kakor kaže Psalm 32:8: »Jaz ti dam razumnost in kazal ti bom, po kateri poti naj hodiš; svetoval ti bom, v te vpirajoč svoje oko.«

Tudi vam je lahko Jehova zaupni prijatelj, ki hodi z vami, skrbi za vas in vam očetovsko svetuje. Prerok Izaija je Jehova opisal kot Njega, ,ki nas uči, kar nam je v korist, ki nas spremlja po potu, po katerem nam je hoditi‘. (Izaija 48:17) Kadar doživljamo te koristi, tako rekoč občutimo Jehovovo navzočnost »na [naši] desnici«, kakor jo je David. (Psalm 16:8)

Božje ime se osredotoča na Njegove lastnosti

Mnoge religije in vse več biblijskih prevodov ne rabijo in ne razodevajo Božjega osebnega imena. (Psalm 83:18) Toda v izvirnem hebrejskem besedilu se to ime, Jehova, pojavlja kakih 7000-krat! (Protislovno pa je večina biblijskih  prevajalcev ob tem, ko je odstranila Božje ime, ohranila imena mnogih krivih bogov, omenjenih v izvirnem besedilu, kot so Baal, Bel, Merodak in celo Satan!)

Nekateri ljudje menijo, da izpustitev Božjega imena ni tako pomembna stvar. Toda pomislite: Ali je z brezimno osebo težje ali lažje razviti tesen, nejasnosti prost medsebojni odnos? Nazivi, kot sta Bog in Gospod (ki se ju rabi tudi za lažne bogove), morda opozarjajo na Jehovovo moč, avtoriteto oziroma položaj, toda nedvoumno je razpoznaven le po svojem osebnem imenu. (2. Mojzesova 3:15, NW; 1. Korinčanom 8:5, 6) Osebno ime pravega Boga točno zajame njegove vrline in značilnosti. Teolog Walter Lowrie je pravilno izjavil: »Človek, ki ne pozna Boga po imenu, v resnici ne pozna njega kot osebe.«

Razmislite o zgledu Marie, iskrene katoličanke iz Avstralije. Ko se je prvič srečala z Jehovovimi pričami, jim je dovolila, da so ji v Bibliji pokazali Božje ime. Kako se je odzvala? »Ko sem v Bibliji prvič videla Božje ime, sem jokala. Tako zelo me je ganilo spoznanje, da dejansko lahko poznam in uporabljam Božje osebno ime.« Maria je še naprej preučevala Biblijo in prvič v življenju spoznala Jehova kot osebo ter lahko z njim razvila trajni medsebojni odnos.

Da, lahko ‚se približamo Bogu‘, čeprav ga ne moremo videti z dobesednimi očmi. V našem umu in srcu lahko »vidimo« njegovo izjemno lepo osebnost ter nato vse bolj ljubimo njega. Taka ljubezen »je popolnosti vez«. (Kološanom 3:14)

[Okvir/slika na strani 6]

Jehova se odziva na vašo ljubezen do njega

MEDSEBOJNI odnosi so dvosmerni. Kadar se približamo Bogu, se On v odgovor približa nam. Razmislite, kaj je čutil do ostarelega Simeona in Ane, ki sta oba posebej omenjena v Bibliji. Evangelijski pisec Lukež nam pove, da je bil Simeon »pravičen in pobožen« in je čakal Mesija. Jehova je pri njem videl te odlične lastnosti in temu dragemu staremu možu izkazal ljubezen tako, da mu je razodel, da »ne bo videl smrti, dokler ne zazre Kristusa«. Držal je obljubo in Simeona usmeril k detetu Jezusu, ki sta ga starša prinesla v jeruzalemski tempelj. Simeon je drhteče in z velikim cenjenjem dete objel in molil: »Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svoji v miru, ker so videle oči moje zveličanje tvoje.« (Lukež 2:25–35)

»Ravno tisto uro« je Jehova izrazil ljubezen še 84-letni Ani, tako da je tudi njo usmeril k Jezusu. Ta draga vdova, nam pravi Biblija, je bila vedno v templju, kjer je »služila Bogu« Jehovu. Prepolna cenjenja se je tako kot Simeon zahvalila Jehovu za njegovo izredno dobrotljivost in nato o otroku pripovedovala »vsem, ki so čakali odrešitve Jeruzalema«. (Lukež 2:36–38)

Da, Jehova je opazil, kako zelo sta ga Simeon in Ana ljubila ter se ga bala in kako zelo jima je bilo mar za to, da se uresniči Njegov namen. Ali vas ti biblijski pripovedi ne pritegneta k Jehovu?

Jezus je tako kot njegov Oče pri posameznikih sprevidel njihovo resnično notranjost. Ko je učil v templju, je opazil »vdovo ubožno«, kako je darovala samo »dva vinarja«. Drugim, ki so to videli, je bil njen dar nezna­ten, toda ne Jezusu. Ženo je pohvalil, ker je dala vse, kar je imela. (Lukež 21:1–4) Lahko smo torej prepričani, da nas Jehova in Jezus cenita, če jima dajemo svoje najboljše, naj je naš dar velik ali majhen.

Medtem ko se Bog veseli teh, ki ga imajo radi, ga prizadene, ko se ljudje odvrnejo od njega in hodijo po napačni poti. V Prvi Mojzesovi knjigi 6:6 piše, da je zaradi hudobije človeštva pred potopom v Noetovih dneh Jehova »bolelo [. . .] v srce«. Pozneje so neposlušni Izraelci vedno znova »izkušali Boga mogočnega in žalili Svetega Izraelovega«, pravi Psalm 78:41. Da, Bog ni brezbrižen »pravzrok« brez čustev. Resnično je oseba, čigar občutja niso neuravnovešena oziroma motena zaradi nepopolnosti, kakor so naša.

[Slike na strani 7]

Z Jehovom se lahko med drugim zbližamo tako, da razmišljamo o njegovem stvarstvu