Ali molitev res kaj pomaga?

TU IN tam skoraj vsak začuti potrebo po molitvi. Pravzaprav ljudje malodane vsakega verskega prepričanja goreče molijo. Budist na primer morda večtisočkrat dnevno ponavlja molitev »Verujem v Amido Budo«.

Ker pa ves svet vztrajno pestijo težave, je razumno vprašati: Kaj ljudje pričakujejo, da bodo dosegli z molitvijo? Ali vse te molitve res kaj pomagajo?

Zakaj ljudje molijo?

Mnogi vzhodnjaki molijo k svojim prednikom in bogovom šintoizma oziroma daa. To delajo v upanju, da bodo naredili izpite v šoli, želi velike pridelke ali odvrnili bolezni. Budisti upajo, da bodo s svojim trudom dosegli razsvetljenje. Hindujci predano molijo k svojim priljubljenim bogovom in boginjam za spoznanje, bogastvo in zaščito.

Nekateri katoličani upajo, da koristijo človeštvu, če svoje življenje posvetijo redovništvu v zaprtih samostanih in neprestano molijo. Milijoni katoličanov si prizadevajo za Marijine usluge, tako da izgovarjajo na pamet naučene molitve in si morda pomagajo z rožnim vencem. V deželah Daljnega vzhoda mnogi uporabljajo molilne mlinčke. Protestanti ponavljajo besede iz Gospodove molitve, lahko pa tudi spontano izražajo Bogu  svoja občutja. Številni židje prepotujejo velike razdalje, da bi molili pri zahodnem zidu v Jeruzalemu in upajo na obnovitev templja ter novo dobo blaginje in miru.

Čeprav milijoni prizadevno molijo, človeško družbo vse bolj mučijo težave, kot so revščina, zasvojenost, razbite družine, zločini in vojna. Ali je možno, da vsi ti ljudje ne molijo pravilno? In pa, ali v resnici posluša kdo molitve?

Ali kdo posluša molitve?

Če molitev nihče ne sliši, ne morejo resnično pomagati. Kadar posameznik moli, očitno veruje, da ga nekdo v nevidnem duhovnem področju posluša. Molitve pa se ne prenašajo zgolj po zvočnih valovih. Mnogi verujejo, da nekdo lahko celo bere misli tistega, ki moli. Kdo bi to lahko bil?

Že to, kako misli nastajajo v milijardah nevronov, ki sestavljajo možgansko skorjo, je raziskovalcem povečini skrivnost. Razumljivo pa je, da On, ki je možgane oblikoval, lahko bere te misli. On ni nihče drug kot naš Stvarnik, Bog Jehova. (Psalm 83:18; Razodetje 4:11) Nanj bi morali naslavljati molitve. Vendar ali je Jehova pozoren na vse te molitve?

Ali so slišane vse molitve?

Kralj David iz starega Izraela je bil mož molitve. Kot od Boga navdihnjeni psalmist je pel: »K tebi, ki poslušaš molitev [Poslušalec molitve, NW], prihaja vse meso.« (Psalm 65:2) Jehova lahko razume molitve, izgovorjene v katerem koli od več tisoč jezikov, kar jih govori človeštvo. To, da noben človeški um ne more obdelati toliko informacij, še ne pomeni, da Bog ne more biti pozoren na vse, ki sprejemljivo molijo k njemu.

Jezus Kristus, tudi mož molitve, pa je razodel, da Bogu ne ugajajo vse molitve. Poglejte, kaj je Jezus povedal o takratni priljubljeni navadi ponavljanja na pamet naučenih molitev. Po Slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma je dejal: »Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili.« (Matevž 6:7) Ne moremo pričakovati, da bo Jehova poslušal naše molitve, če v njih ne izražamo svojih resničnih občutij.

Neki biblijski pregovor nadalje nakaže, zakaj še nekatere molitve niso všeč Bogu: »Kdor odvrača uho svoje, da ne sliši postave, tudi molitev njegova je gnusoba.« (Pregovori 28:9) Drug pregovor pravi: »Daleč je GOSPOD od brezbožnih, pravičnih molitev pa sliši.« (Pregovori 15:29) Ko je nekoč voditelje staroveške Jude bremenila huda krivda, je Jehova objavil: »Ko iztezate roke svoje, skrivam oči svoje pred vami; ko tudi mnogo molite, ne slišim: roke vaše so polne krvi.« (Izaija 1:1, 15)

Apostol Peter je omenil še nekaj, zaradi česar bi lahko bile molitve Bogu nesprejemljive. Peter je pisal: »Možje takisto, živite z ženami svojimi po spoznanju, kakor s slabšo [krhkejšo, NW] posodo, in jim dajajte čast, ker so tudi sodednice milosti življenja, da nimajo zaprek molitve vaše.« (1. Petrov 3:7) Molitve moža, ki se ne bi menil za ta nasvet, verjetno ne bi prišle dlje od stropa!

Jasno je, če naj bi bile molitve slišane, morajo biti izpolnjene določene zahteve. Toda mnogi molivci se kaj malo menijo za to, da bi delali to, kar Bog zahteva od nas. Zato tudi še tolikšna gorečnost pri molitvah ne obrodi boljšega sveta.

Kaj torej Bog zahteva za to, da bo poslušal naše molitve? Odgovor je povezan s samim razlogom, zakaj molimo. Če želimo vedeti, ali molitve kaj pomagajo, moramo v resnici poznati njihov namen. Zakaj nam je Jehova omogočil, da se pogovarjamo z njim?

[Navedba vira slike na strani 3]

G.P.O., Jerusalem