Kdo so danes Božji strežniki?

»Naša zmožnost je od Boga, ki nas je tudi usposobil za služabnike [strežnike, NW] nove zaveze.« (2. KORINČANOM 3:5, 6, SSP)

1., 2. Kakšno odgovornost so imeli vsi kristjani v prvem stoletju, toda kako so se stvari spremenile?

V PRVEM stoletju našega štetja so vsi kristjani imeli pomembno odgovornost – bili so dolžni oznanjevati dobro novico. Vsi so bili maziljenci ter strežniki nove zaveze. Nekateri so imeli še dodatne odgovornosti, na primer to, da so poučevali v občini. (1. Korinčanom 12:27–29; Efežanom 4:11) Starši so imeli pomembne obveznosti v družini. (Kološanom 3:18–21) Vendar pa so vsi sodelovali pri temeljnem in življenjsko pomembnem delu, oznanjevanju. V izvirni grščini v Krščanskih spisih je bila ta odgovornost diakonía * – služba oziroma strežba. (Kološanom 4:17)

² Sčasoma pa so se stvari spremenile. Pojavil se je razred, poznan kot duhovščina, ki si je pridrževal prednost oznanjevanja. (Dejanja 20:30) K duhovščini je spadala le peščica  tistih, ki so se imenovali kristjani. Pretežna večina jih je postala znana kot laiki. Laiki so bili sicer poučeni, da imajo določene obveznosti, med drugim tudi to, da prispevajo za vzdrževanje duhovščine, toda glede oznanjevanja so večinoma vsi postali zgolj pasivni poslušalci.

3., 4. a) Kako posamezniki v tako imenovanem krščanstvu postanejo strežniki? b) Koga imajo za strežnika v tako imenovanem krščanstvu in zakaj je pri Jehovovih pričah drugače?

³ Člani duhovniškega razreda trdijo, da so samo oni usposobljeni za oznanjevanje. Za to diplomirajo na teološki fakulteti oziroma semenišču in so nato posvečeni. V The International Standard Bible Encyclopedii piše: »Besedi ‚posvetiti‘ in ‚posvečenje‘ se običajno nanašata na posebni status, ki ga strežniki oziroma duhovniki dobijo med uradnim posvetitvenim obredom, pri čemer je poudarek na tem, da so pooblaščeni za oznanjevanje Besede oziroma podeljevanje zakramentov ali za oboje.« Kdo pa jih posveti? V The New Encyclopædia Britannica piše: »V cerkvah, ki so ohranile zgodovinski episkopat, vedno posvečuje škof. V prezbiterijanskih cerkvah pa posvečujejo prezbiterijanski duhovniki.«

⁴ V cerkvah tako imenovanega krščanstva je torej prednost oznanjevati oziroma biti strežnik močno omejena. Vendar pa ni tako pri Jehovovih pričah. Zakaj ne? Ker tudi v krščanski občini v prvem stoletju ni bilo tako.

Kdo so v resnici Božji strežniki?

5. Kdo vse so po Bibliji tisti, ki služijo kot strežniki?

⁵ Po Bibliji so vsi Jehovovi častilci – nebeški in zemeljski – strežniki. Angeli so stregli Jezusu. (Matevž 4:11; 26:53; Lukež 22:43) Angeli prav tako »strežejo tistim, ki bodo dediči odrešenja«. (Hebrejcem 1:14, Ekumenska izdaja; Matevž 18:10) Jezus je bil strežnik. Dejal je: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel.« (Matevž 20:28, SSP; Rimljanom 15:8) Zato ne preseneča, da morajo biti Jezusovi sledilci, glede na to, da naj bi ‚hodili po njegovih sledovih‘, prav tako strežniki. (1. Petrov 2:21)

6. Kako je Jezus pokazal, da bi njegovi učenci morali biti strežniki?

⁶ Jezus je malo pred vnebohodom svojim učencem dejal: »Pojdite [. . .] in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20) Jezusovi učenci so morali pridobivati učence – biti strežniki. Novi učenci, ki so jih pridobili, naj bi se naučili izpolnjevati vse, kar koli je Jezus zapovedal, tudi zapoved, naj gredo in pridobivajo učence. Moški ali ženska, odrasel ali otrok, pravi učenec Jezusa Kristusa naj bi bil strežnik. (Joel 2:28, 29)

7., 8. a) Kateri svetopisemski stavki pokažejo, da so vsi pravi kristjani strežniki? b) Katera vprašanja se zastavljajo glede posvečenja?

⁷ V skladu s tem so se ob binkoštih leta 33 n. š. vsi navzoči Jezusovi učenci, moški in ženske, pridružili oznanjanju ‚velikih del Božjih‘. (Dejanja 2:1–11) Poleg tega je apostol Pavel pisal: »S srcem se namreč veruje za pravičnost, a z usti se pripoznava za zveličanje.« (Rimljanom 10:10) Pavel teh besed ni namenil omejenemu duhovniškemu razredu, temveč  »vsem, ki so [bili] v Rimu, ljubljencem Božjim«. (Rimljanom 1:1, 7) Podobno so morali biti vsi ‚sveti v Efezu in verni v Kristusu Jezusu‘ »obuti na nogah s pripravljenostjo, oznanjati evangelij miru«. (Efežanom 1:1; 6:15) In vsi tisti, ki so slišali pismo, namenjeno Hebrejcem, so se morali ‚neomahljivo držati izpovedi svojega upanja‘. (Hebrejcem 10:23)

⁸ Kdaj pa človek postane strežnik? Z drugimi besedami, kdaj je posvečen za strežnika? In kdo ga posveti?

Kdaj je nekdo posvečen za strežnika?

9. Kdaj je bil Jezus posvečen in kdo ga je posvetil?

⁹ To, kdaj se človek posveti in kdo ga posveti, lahko razvidimo iz zgleda Jezusa Kristusa. On ni imel kakega potrdila o posvečenju oziroma diplome s kakega semenišča, da bi dokazal, da je strežnik, niti ga ni posvetil kak človek. Zakaj lahko potem rečemo, da je bil strežnik? Ker so se na njem izpolnile navdihnjene Izaijeve besede: »Duh Gospodov [Jehovov, NW] je nad menoj, zato ker me je pomazilil, da naj oznanim blagovestje [dobro novico, NW].« (Lukež 4:17–19; Izaija 61:1) Te besede nedvomno kažejo, da je bila Jezusu zaupana naloga oznanjevanja dobre novice. Kdo pa mu je dal to nalogo? Glede na to, da ga je za to delo pomazilil Jehovov duh, je Jezusa nedvomno posvetil Bog Jehova. Kdaj se je to zgodilo? Jehovov duh je pravzaprav prišel nad Jezusa, ko se je krstil. (Lukež 3:21, 22) Torej je bil posvečen ob svojem krstu.

10. Kdo ‚ustrezno usposobi‘ krščanskega strežnika?

¹⁰ Kako pa je bilo z Jezusovimi sledilci v prvem stoletju? Tudi oni so svoj položaj strežnika prejeli od Jehova. Pavel je dejal: »Naša zmožnost je od Boga, ki nas je tudi [ustrezno, NW] usposobil za služabnike [strežnike, NW] nove zaveze.« (2. Korinčanom 3:5, 6, SSP) Kako Jehova svoje častilce usposobi, da postanejo strežniki? Razmislimo o Timoteju, ki ga je Pavel imenoval ‚Božji strežnik v dobri novici o Kristusu‘. (1. Tesaloničanom 3:2, NW)

11., 12. Kako je Timotej napredoval k temu, da postane strežnik?

¹¹ Naslednje besede, namenjene Timoteju, nam pomagajo razumeti, kako je on postal strežnik: »Ti pa ostani v tem, česar si se naučil in o čemer si se prepričal, ker veš, od koga si se učil, in ker od mladih nog znaš sveta pisma, ki so te zmožna zmodriti za zveličanje po veri, ki je v Kristusu Jezusu.« (2. Timoteju 3:14, 15) Timotej je svojo vero, ki ga  je spodbudila k javnemu razglašanju, imel utemeljeno na svetopisemskem spoznanju. Ali je bilo za to dovolj le osebno branje? Ne. Timotej je potreboval pomoč, da je prišel do točnega spoznanja in duhovnega razumevanja tega, kar je prebral. (Kološanom 1:9) Tako se je Timotej »prepričal«. Ker je Sveto pismo poznal že »od mladih nog«, sta ga sprva najverjetneje poučevali njegova mati in babica, saj njegov oče očitno ni bil veren. (2. Timoteju 1:5)

¹² Toda za to, da je Timotej postal strežnik, je bilo potrebno še nekaj več. Njegova vera se je v prvi vrsti utrdila s tem, da se je družil s kristjani iz bližnjih občin. Kako to vemo? Ker so za Timoteja, ko ga je Pavel prvič srečal, »dobro pričali bratje, ki so bili v Listri in Ikoniji«. (Dejanja 16:2) Poleg tega so takrat določeni bratje občinam pisali pisma, da bi jih ojačali. Obiskovali so jih tudi nadzorniki, da bi jih spodbudili. Takšne priprave so kristjanom, kot je bil Timotej, pomagale, da so duhovno napredovali. (Dejanja 15:22–32; 1. Petrov 1:1)

13. Kdaj je bil Timotej posvečen za strežnika in zakaj bi lahko rekli, da s tem še ni nehal duhovno napredovati?

¹³ Prepričani smo lahko, da je, glede na Jezusovo zapoved, zapisano v Matevževem evangeliju 28:19, 20, Timoteja njegova vera v nekem trenutku spodbudila k temu, da je posnemal Jezusa ter se krstil. (Matevž 3:15–17; Hebrejcem 10:5–9) To je bil znak, da se je iz vse duše posvetil Bogu. Ob svojem krstu je postal strežnik. Od takrat dalje je njegovo življenje, njegova moč, in vse, kar je imel, pripadalo Bogu. Bilo je bistveni del njegovega čaščenja, »svete službe«. Vendar pa Timotej zatem ni počival na lovorikah. Še naprej je duhovno rasel ter postajal zrel krščanski strežnik, to pa zato, ker se je tesno družil z zrelimi kristjani, kot je bil Pavel, osebno preučeval ter goreče oznanjeval. (1. Timoteju 4:14; 2. Timoteju 2:2; Hebrejcem 6:1, NW)

14. Kako danes nekdo, ki je ‚prav naravnan za večno življenje‘, napreduje do tega, da postane strežnik?

¹⁴ Danes posvečenje za krščansko strežbo poteka podobno kot takrat. Človeku, ki je ‚prav naravnan za večno življenje‘ (NW), se z biblijskim poukom pomaga, da se pouči o Bogu in njegovih namenih. (Dejanja 13:48) V svojem življenju se nauči udejanjati biblijska načela ter smiselno moliti k Bogu. (Psalm 1:1–3; Pregovori 2:1–9; 1. Tesaloničanom 5:17, 18) Druži se z drugimi verniki in se okorišča priprav ‚zvestega in preudarnega sužnja‘. (Matevž 24:45–47, NW; Pregovori 13:20; Hebrejcem 10:23–25) Tako v nekakšnem sestavljenem učnem procesu vse bolj napreduje.

15. Kaj se zgodi ob tem, ko se človek krsti? (Glej tudi podčrtno opombo.)

¹⁵ Navsezadnje se biblijski učenec, ko si razvije ljubezen do Boga Jehova in močno vero v odkupno žrtev, želi povsem posvetiti svojemu nebeškemu Očetu. (Janez 14:1) To stori v osebni molitvi, nakar pa to svoje zasebno dejanje javno simbolizira s krstom. Njegov posvetitveni  obred je krst, saj je z njim priznan za povsem posvečenega Božjega služabnika, diákonos. Ostati mora ločen od sveta. (Janez 17:16; Jakob 4:4) Brez zadržkov oziroma brezpogojno se ves izroči »za žrtev živo, sveto, prijetno Bogu«. (Rimljanom 12:1) * Postane Božji strežnik, ki posnema Kristusa.

Kaj je krščanska strežba?

16. Katere odgovornosti je Timotej med drugim imel kot strežnik?

¹⁶ Kaj je spadalo k Timotejevi strežbi? Kot Pavlov sopotnik je imel posebne dolžnosti. In ko je postal starešina, si je močno prizadeval pri poučevanju in utrjevanju sokristjanov. Toda osrednji del njegove strežbe je bil kakor pri Jezusu in Pavlu oznanjevanje dobre novice ter pridobivanje učencev. (Matevž 4:23; 1. Korinčanom 3:5) Pavel je Timoteju dejal: »Ti pa bodi trezen v vsem, trpi nadloge, opravljaj delo evangelista, izpolnjuj službo svojo.« (2. Timoteju 4:5, poudarili mi.)

17., 18. a) V kateri strežbi sodelujejo kristjani? b) Kako pomembno je oznanjevanje za krščanskega strežnika?

¹⁷ Podobno je z današnjimi krščanskimi strežniki. Sodelujejo v javni strežbi, evangeliziranju, in usmerjajo druge k rešitvi na temelju Jezusove žrtve ter učijo krotke klicati Jehovovo ime. (Dejanja 2:21; 4:10–12; Rimljanom 10:13) Iz Biblije dokazujejo, da je Kraljestvo edino upanje za trpeče človeštvo ter da celo sedaj živimo boljše življenje, če se ravnamo po Božjih načelih. (Psalm 15:1–5; Marko 13:10) Toda krščanski strežnik ne oznanjuje socialnega evangelija. Namesto tega uči, da ima ‚pobožnost [bogovdanost, NW] obljubo življenja sedanjega in prihodnjega‘. (1. Timoteju 4:8)

¹⁸ Res je, da večina strežnikov služi še na druge načine, ki se lahko od kristjana do kristjana razlikujejo. Mnogi imajo družinske obveznosti. (Efežanom 5:21–6:4) Starešine in strežni služabniki imajo obveznosti v občini. (1. Timoteju 3:1, 12, 13; Titu 1:5; Hebrejcem 13:7) Mnogi kristjani pomagajo graditi kraljestvene dvorane. Nekateri imajo čudovito prednost delati kot prostovoljci v katerem od betelskih domov Watch Tower Society. Vendar pa vsi krščanski strežniki sodelujejo pri oznanjevanju dobre novice. Tu ni nobenih izjem. Prav zaradi sodelovanja pri tem delu je nekdo javno poznan kot pravi krščanski strežnik.

Stališče krščanskega strežnika

19., 20. Kakšno stališče morajo razvijati krščanski strežniki?

¹⁹ Večina duhovnikov tako imenovanega krščanstva pričakuje, da bodo deležni posebnega spoštovanja, ter želijo, da se jih imenuje s »častiti« in z »oče«. Toda krščanski strežnik ve, da si le Jehova zasluži strahospoštovanje. (1. Timoteju 2:9, 10, SSP) Noben krščanski strežnik ne zahteva takšnega vzvišenega spoštovanja oziroma ne stremi za posebnimi nazivi. (Matevž 23:8–12) Ve, da je osnovni pomen besede diakonía »služba«. S tem povezan glagol se v Bibliji včasih uporablja v zvezi z osebnimi opravili, kot je strežba pri mizi. (Lukež 4:39; 17:8; Janez 2:5) Čeprav se ta beseda v zvezi s krščansko strežbo rabi v vzvišenejšem pomenu, pa je diákonos še vedno služabnik.

²⁰ Noben krščanski strežnik zato nima razloga, da bi se imel za pomembnega. Pravi krščanski strežniki – celo tisti s posebnimi odgovornostmi v občini – so ponižni sužnji. Jezus je dejal: »Kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik.« (Matevž 20:26, 27, SSP) Ko je Jezus svojim učencem razlagal, kakšno pravilno stališče bi morali razvijati, jim je umil noge in s tem storil delo, ki ga je opravljal najnižji suženj. (Janez 13:1–15) Kako ponižna služba! Zato krščanski strežniki ponižno služijo Bogu Jehovu in Jezusu Kristusu.  (2. Korinčanom 6:4; 11:23) Ponižno služijo tudi drug drugemu. In ko oznanjujejo dobro novico, nesebično služijo nevernim ljudem okoli njih. (Rimljanom 1:14, 15; Efežanom 3:1–7)

V strežbi bodite zdržljivi

21. Kako je bil Pavel nagrajen, ker je zdržal v strežbi?

²¹ Pavel je v strežbi moral biti zdržljiv. Kološanom je dejal, da je veliko pretrpel za to, da jim je oznanil dobro novico. (Kološanom 1:24, 25) Ker pa je zdržal, so mnogi sprejeli dobro novico in postali strežniki. Rojeni so bili kot Božji sinovi in bratje Jezusa Kristusa z obetom, da bodo kot duhovna bitja skupaj z njim v nebesih. Kako veličastna nagrada za zdržljivost!

22., 23. a) Zakaj današnji krščanski strežniki potrebujejo zdržljivost? b) Kakšni čudoviti sadovi so rezultat krščanske zdržljivosti?

²² Danes je zdržljivost za tiste, ki so resnično Božji strežniki, nujna. Mnogi se vsak dan bojujejo z boleznijo ali pa z bolečinami, ki jih s sabo prinese starost. Starši si močno prizadevajo – mnogi od njih brez partnerja – vzgojiti svoje otroke. Otroci se v šoli pogumno upirajo napačnim vplivom, ki jih obdajajo. Mnogi kristjani se finančno komaj prebijajo skozi življenje. In mnogi prenašajo preganjanje oziroma se spoprijemajo z nadlogami zaradi današnjih ‚nevarnih časov‘! (2. Timoteju 3:1) Da, skoraj šest milijonov današnjih Jehovovih strežnikov lahko reče kakor apostol Pavel: »V vsem sebe priporočamo kot Božje služabnike [strežnike, NW]: v veliki stanovitnosti [zdržljivosti, NW].« (2. Korinčanom 6:4, SSP) Krščanski strežniki ne odnehajo. Za njihovo zdržljivost jih je res treba pohvaliti.

²³ Poleg tega zdržljivost obrodi čudovite sadove, kakor je pri Pavlu. S tem ko zdržimo, ostajamo tesno povezani z Jehovom in razveseljujemo njegovo srce. (Pregovori 27:11) Utrjujemo si vero ter pridobivamo učence, s čimer prispevamo h krščanski bratovščini. (1. Timoteju 4:16) Jehova v teh zadnjih dneh krepi svoje strežnike ter blagoslavlja njihovo strežbo. Tako so se zbrali še zadnji izmed 144.000, na milijone drugih pa ima zanesljivo upanje, da bodo uživali večno življenje na rajski zemlji. (Lukež 23:43; Razodetje 14:1) Krščanska strežba je vsekakor izraz Jehovove milosti. (2. Korinčanom 4:1) Vsi jo še naprej cenimo in bodimo hvaležni za to, da bodo njeni sadovi večni. (1. Janezov 2:17)

[Podčrtna opomba]

Ali lahko pojasnite?

• Kakšno odgovornost so imeli vsi kristjani v prvem stoletju?

• Kdaj se krščanski strežnik posveti in kdo ga posveti?

• Kakšno stališče bi moral razvijati krščanski strežnik?

• Zakaj naj bi krščanski strežnik zdržal kljub težavam?

[Vprašanja]

[Slike na strani 17]

Timotej je bil že od mladih nog poučevan o Božji Besedi. Ko se je krstil, je postal posvečen strežnik.

[Slika na strani 18]

Krst je simbol tega, da se je človek posvetil Bogu in da je posvečen za strežnika

[Slika na strani 20]

Krščanski strežniki so pripravljeni služiti