Kristjane služenje osrečuje

»Večja sreča je dajati kakor prejemati.« (DEJANJA 20:35, SSP)

1. Katero napačno stališče prevladuje danes in zakaj je škodljivo?

V ZADNJIH desetletjih dvajsetega stoletja smo lahko pogosto slišali besedno zvezo »najprej jaz«. Ta zaznamuje stališče, ki je kombinacija sebičnosti in pohlepa ter premalo zanimanja za druge. Lahko smo prepričani, da takšno stališče v letu 2000 še zdaleč ni izginilo. Kolikokrat slišite vprašanji »Kaj je tu zame« ali »Kaj bom jaz imel od tega«? Takšno sebično stališče ni ključ do sreče. Povsem se razlikuje od načela, ki ga je povedal Jezus: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.« (Dejanja 20:35, SSP)

2. Iz česa se vidi, da dajanje osrečuje?

² Ali je res, da je večja sreča dajati kakor prejemati? Da, res je. Pomislite na Boga Jehova. Pri njem je »življenja vir«. (Psalm 36:9) Oskrbuje nas z vsem, kar potrebujemo, da bi bili srečni in ustvarjalni. Zares, on je vir ‚vsakega dobrega daru in vsakega popolnega darila‘. (Jakob 1:17) Jehova, ‚srečni Bog‘, neprestano daje. (1. Timoteju 1:11, NW) On ljubi svoja človeška stvarjenja, katerim toliko daje. (Janez 3:16) Pomislite tudi na človeško družino. Če ste roditelj, potem veste, koliko žrtev, koliko dajanja je potrebnega, da bi vzgojili otroka. In mnogo let se otrok sploh ne zaveda, koliko se žrtvujete zanj. Vse jemlje kot nekaj samoumevnega. Kljub temu vas osrečuje, ko vidite, da je otrok vesel zaradi vašega nesebičnega dajanja. Zakaj? Ker ga imate radi.

3. Zakaj nam je to, da služimo Jehovu in sovernikom, v veselje?

³ Podobno je za pravo čaščenje značilno dajanje, ki temelji na ljubezni. Ker imamo Jehova in sovernike radi, nam je to, da jim služimo, da se razdajamo zanje, v veselje. (Matevž 22:37–39) Vsakdo, kdor časti Boga iz sebičnih vzgibov, je kaj malo srečen. Toda tisti, ki služijo nesebično in se bolj zanimajo za to, kaj lahko dajo, kakor pa, kaj bodo morda prejeli, so zares srečni. Da je temu res tako, bomo spoznali ob pregledovanju tega, kako so določene biblijske besede, povezane z našim čaščenjem, rabljene v Svetem pismu. V tem in v naslednjem članku bomo pregledali tri takšne besede.

Jezusova javna služba

4. Kaj je značilno za »javno službo« v tako imenovanem krščanstvu?

⁴ Pomembna beseda v izvirni grščini, povezana s čaščenjem, je leitourgía, ki se v New World Translation prevaja z »javna služba«. V  tako imenovanem krščanstvu je iz besede leitourgía nastala beseda »liturgija«. * Toda formalne liturgije v tako imenovanem krščanstvu niso javna služba, ki bi zares koristila.

5., 6. a) Katero javno službo so opravljali v Izraelu in kako jim je ta koristila? b) Katera veličastnejša javna služba je nadomestila službo, ki so jo opravljali v Izraelu, in zakaj?

⁵ Apostol Pavel je uporabil grško besedo, sorodno besedi leitourgía, ko je govoril o izraelskih duhovnikih. Dejal je: »Vsak duhovnik stoji vsak dan v [javni, NW] službi [oblika besede leitourgía] in daruje večkrat iste žrtve.« (Hebrejcem 10:11) Levitski duhovniki so v Izraelu opravljali zelo koristno javno službo. Poučevali so Božjo postavo in darovali žrtve, ki so pokrivale grehe ljudstva. (2. letopisov 15:3; Malahija 2:7) Kadar so se duhovniki in ljudstvo ravnali po Jehovovi postavi, je imel narod dovolj razlogov za veselje. (5. Mojzesova 16:15)

⁶ Za izraelske duhovnike je bilo opravljanje javne službe pod postavo resnična prednost, ko pa je bil Izrael zaradi svoje nezvestobe zavržen, njihova služba ni imela nobene vrednosti več. (Matevž 21:43) Jehova je poskrbel za nekaj veličastnejšega – za javno službo, ki jo je opravljal Jezus, vzvišeni veliki duhovnik. O njem beremo: »Ker ostane na vekomaj, ima duhovništvo nepremenljivo [brez naslednikov, NW]. Zato more tudi popolnoma rešiti tiste, ki se po njem bližajo Bogu, ker vedno živi, da se poteguje zanje.« (Hebrejcem 7:24, 25)

7. Zakaj Jezusova javna služba prinaša izjemne koristi?

⁷ Jezus bo za večno ostal duhovnik brez naslednikov. Zato lahko le on popolnoma reši ljudstvo. On opravlja to izjemno javno službo, vendar ne v človeškem templju, temveč v protipodobnem templju, Jehovovi veliki čaščenjski ureditvi, ki je začela delovati leta 29 n. š. Jezus sedaj služi v Najsvetejšem tega templja, v nebesih. On »je oskrbnik [javni služabnik, NW] [leitourgós] svetišča in šatora pravega, ki ga je postavil Gospod [Jehova, NW] in ne človek«. (Hebrejcem 8:2; 9:11, 12) Čeprav ima Jezus vzvišen položaj, je vseeno »javni služabnik«. Svojo veliko oblast uporablja za to, da daje, ne pa prejema. In takšno dajanje ga razveseljuje. Je namreč del ‚namenjenega mu veselja‘, in to ga je krepilo, da je med svojim zemeljskim življenjem zdržal. (Hebrejcem 12:2)

8. Kako je Jezus z javno službo nadomestil postavino zavezo?

⁸ Obstaja pa še en vidik Jezusove javne službe. Pavel je napisal: »Jezus [je] dobil tem odličnejšo [javno, NW] službo, kolikor boljša je zaveza, ki je njen srednik, ki je zakonito ustanovljena tudi na boljših obljubah.« (Hebrejcem 8:6) Mojzes je bil srednik zaveze, ki je bila temelj Izraelovega odnosa z Jehovom. (2. Mojzesova 19:4, 5) Jezus pa je bil srednik nove zaveze, po kateri se je lahko rodil nov narod, ‚Božji Izrael‘, ki ga sestavljajo z duhom maziljeni kristjani iz mnogih narodov. (Galatom 6:16; Hebrejcem 8:8, 13; Razodetje 5:9, 10) To je bila zares odlična javna služba! Kako srečni smo, da poznamo Jezusa, javnega služabnika, po katerem lahko sprejemljivo častimo Jehova! (Janez 14:6)

Tudi kristjani opravljajo javno službo

9., 10. Katere vrste javne službe med drugim opravljajo kristjani?

⁹ Noben človek ne opravlja tako vzvišene javne službe, kot jo Jezus. Ko pa maziljeni kristjani prejmejo svojo nebeško nagrado, zavzamejo mesto poleg Jezusa in sodelujejo v njegovi javni službi kot nebeški kralji in duhovniki. (Razodetje 20:6; 22:1–5) Vendar pa tudi kristjani na zemlji opravljajo javno službo in ta jim je v veliko veselje. Ko je bilo na primer v Palestini pomanjkanje hrane, je apostol Pavel judovskim kristjanom v Judeji prinesel darove bratov in sester iz Evrope, da bi laže prebrodili stisko. To je bila javna služba. (Rimljanom 15:27; 2. Korinčanom 9:12; oboje NW) Današnji kristjani z veseljem opravljajo podobno službo,  tako da nemudoma priskočijo na pomoč svojim bratom in sestram, kadar so ti v stiski oziroma doživijo naravno nesrečo ali kako drugo nadlogo. (Pregovori 14:21)

¹⁰ Pavel je govoril še o eni vrsti javne službe, ko je pisal: »Četudi se izlivam kot pitna daritev pri žrtvi in daritvi [javni službi, NW] vaše vere, se veselim in radujem z vami vsemi.« (Filipljanom 2:17, SSP) Pavlovo prizadevanje v korist Filipljanov je bila javna služba, ki jo je rad in marljivo opravljal. Podobna javna služba se opravlja danes. Še posebej jo opravljajo maziljeni kristjani, kateri služijo kot »zvesti in preudarni suženj«, ki daje duhovno hrano ob pravem času. (Matevž 24:45–47, NW) Poleg tega so ti kot skupina »sveto duhovništvo« in jim je zaupana naloga, da ‚darujejo duhovne daritve, prijetne Bogu po Jezusu Kristusu‘ in da ‚oznanjajo kreposti njega, ki jih je poklical iz teme v čudovito svetlobo svojo‘. (1. Petrov 2:5, 9) Kakor Pavel se veselijo teh prednosti, celo kadar se pri izpolnjevanju svojih odgovornosti ‚izlivajo‘. In z njimi pri delu oznanjevanja ljudem o Jehovu in njegovih namenih sodelujejo ter jim pomagajo tudi njihovi družabniki izmed »drugih ovac«. * (Janez 10:16; Matevž 24:14) Kako velika in radostna javna služba je to! (Psalm 107:21, 22)

Opravljajmo sveto službo

11. Kako je prerokinja Ana odličen zgled za vse kristjane?

¹¹ Naslednja grška beseda v zvezi z našim čaščenjem je latreía, ki se v New World Translation prevaja s »sveta služba«. Sveta služba je povezana s čaščenjem. Za 84-letno vdovo in prerokinjo, Ano, na primer piše, da »ni odhajala od templja in je s postom in z molitvami služila [opravljala sveto službo, NW] [grška beseda, sorodna besedi latreía] Bogu noč in dan«. (Lukež 2:36, 37) Ana je neprestano častila Jehova in je tako odličen zgled za vse nas – mlade in starejše, moške in ženske. Prav kakor je Ana vneto molila k Jehovu in ga redno častila v templju, tako tudi k naši sveti službi spadata molitev in obiskovanje shodov. (Rimljanom 12:12; Hebrejcem 10:24, 25)

12. Kaj je glavna značilnost naše svete službe in kako je ta hkrati tudi javna služba?

¹² Apostol Pavel je omenil glavno značilnost naše svete službe, ko je napisal: »Priča mi je Bog, ki mu služim [opravljam sveto službo, NW] v duhu svojem v evangeliju [dobri novici, NW] Sina njegovega, kako se vas neprenehoma spominjam, vsekdar v svojih molitvah proseč.« (Rimljanom 1:9) Da, oznanjevanje dobre novice ni samo javna služba tistim, ki jo poslušajo, temveč se s tem tudi časti Boga Jehova. Oznanjevanje je, pa naj nas poslušajo ali ne, sveta služba Jehovu. To, da si prizadevamo povedati drugim o odličnih lastnostih in dobrotljivih namenih našega dragega nebeškega Očeta, nam nedvomno prinaša veliko veselja. (Psalm 71:23)

Kje opravljamo sveto službo?

13. Kakšno upanje imajo tisti, ki opravljajo sveto službo na notranjem dvorišču Jehovovega duhovnega templja, in kdo se še veseli z njimi?

¹³ Pavel je maziljenim kristjanom napisal naslednje: »Ker prejemamo kraljestvo nepotresljivo,  imejmo milost, po kateri služimo [opravljamo sveto službo, NW] po volji Bogu, s svetim strahom in grozo.« (Hebrejcem 12:28) Maziljenci z zaupanjem pričakujejo, da bodo podedovali Kraljestvo, in so nepremični v veri, ko častijo Najvišjega. Le oni lahko opravljajo sveto službo v Svetem predelku in na notranjem dvorišču Jehovovega duhovnega templja in se z željnim pričakovanjem veselijo tega, da bodo služili z Jezusom v Najsvetejšem, v samih nebesih. Njihovi družabniki, razred drugih ovc, se skupaj z njimi veselijo v njihovem čudovitem upanju. (Hebrejcem 6:19, 20; 10:19–22)

14. Kako veliki množici koristi Jezusova javna služba?

¹⁴ Kako pa je z drugimi ovcami? Kot je predvidel apostol Janez, se je v teh zadnjih dneh pojavila velika množica drugih ovc, ki so ‚oprale oblačila svoja in jih pobelile v krvi Jagnjetovi‘. (Razodetje 7:14) To pomeni, da kakor njihovi maziljeni sočastilci verujejo v Jezusovo javno službo, v to, da je daroval svoje popolno človeško življenje v prid človeštva. Imajo pa tudi koristi od Jezusove javne službe, s tem ko se ‚trdno drže Jehovove zaveze‘. (Izaija 56:6) Ne, niso stranka v tej novi zavezi, vendar se je trdno držijo, tako da ubogajo z njo povezane zakone in sodelujejo pri pripravah, ki so po njej priskrbljene. Povezani so z Božjim Izraelom, hranijo se z iste duhovne mize, ter sodelujejo z njegovimi člani, s tem ko javno hvalijo Boga in prinašajo njemu všečne duhovne žrtve. (Hebrejcem 13:15)

15. Kje velika množica opravlja sveto službo in kako ta blagoslov vpliva nanjo?

¹⁵ Janez zato vidi veliko množico, da ‚stoji pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeno z belimi oblačili‘. Poleg tega »so pred prestolom Božjim in mu služijo [opravljajo sveto službo, NW] noč in dan v svetišču njegovem, in sedeči na prestolu razpne svoj šator nad njimi«.  (Razodetje 7:9, 15) V Izraelu so spreobrnjenci služili na zunanjem dvorišču Salomonovega templja. Podobno temu velika množica časti Jehova na zunanjem dvorišču njegovega duhovnega templja. To, da mu služijo na tem mestu, jim prinaša veselje. (Psalm 122:1) Celo tedaj, ko bo še zadnji od njihovih maziljenih družabnikov prejel svojo nebeško dediščino, bodo še naprej opravljali sveto službo Jehovu kot njegovo ljudstvo. (Razodetje 21:3)

Sveta služba, ki ni sprejemljiva

16. Kako smo posvarjeni glede svete službe?

¹⁶ V starem Izraelu so morali sveto službo opravljati v skladu z Jehovovimi zakoni. (2. Mojzesova 30:9; 3. Mojzesova 10:1, 2) Enako moramo tudi danes upoštevati določene zahteve, če želimo, da Jehova sprejme našo sveto službo. Zato je Pavel pisal Kološanom: »Neprestano [molimo] za vas in prosimo, da se napolnite s [točnim, NW] spoznanjem volje njegove v vsej modrosti in razumnosti duhovni [duhovnem razumevanju, NW], da živite dostojno Gospoda [Jehova, NW], v vsem njemu po volji, in rodite sad v vsakem dobrem delu ter rastete po [v točnem, NW] spoznanju Božjem.« (Kološanom 1:9, 10) Nismo mi tisti, ki določamo, kako pravilno častiti Boga. Nadvse pomembni so točno svetopisemsko spoznanje, duhovno razumevanje ter Božja modrost. Sicer so posledice lahko katastrofalne.

17. a) Kako se je v Mojzesovih dneh sveta služba pokvarila? b) Kako bi lahko danes kdo napačno opravljal sveto službo?

¹⁷ Spomnite se Izraelcev v Mojzesovih dneh. Takole beremo: »Bog [. . .] se je odvrnil in jih je izdal, naj služijo zvezdam neba.« (Dejanja 7:42) Ti Izraelci so videli mogočna dela, ki jih je Jehova storil zanje. Vendar so se kljub temu obrnili k drugim bogovom, kadar so mislili, da jim bo to koristilo. Niso bili zvestovdani, zvestovdanost pa je nujna, če hočemo, da naša sveta služba ugaja Bogu. (Psalm 18:25, NW) Resda se bo danes malokdo odvrnil od Jehovovega čaščenja, da bi častil zvezde ali zlata teleta, toda obstajajo druge oblike malikovalstva. Jezus je svaril pred tem, da bi služili »mamonu«, in Pavel je dejal, da je lakomnost malikovanje. (Matevž 6:24; Kološanom 3:5) Satan se povišuje v boga. (2. Korinčanom 4:4) Takšne oblike malikovalstva so zelo razširjene in so zanka. Pomislite na primer na koga, ki trdi, da se zgleduje po Jezusu, toda v življenju stremi le za tem, da bi obogatel, oziroma zares zaupa le vase in v  svoje zamisli. Komu tak človek v resnici služi? Koliko se razlikuje od Judov v Izaijevih dneh, ki so prisegali pri Jehovovem imenu, zasluge za Jehovova velika dela pa pripisovali nečistim malikom? (Izaija 48:1, 5)

18. Kako se je sveta služba napačno opravljala v preteklosti ter kako se danes?

¹⁸ Jezus je prav tako svaril: »Pride celo ura, da bo vsak, kdor vas bo moril, menil, da s tem opravlja [sveto, NW] službo Bogu.« (Janez 16:2) Savel, ki je postal apostol Pavel, je nedvomno menil, da je s tem, ko je ‚odobraval uboj Štefana‘ ter »besnel in grozil s smrtjo Gospodovim učencem«, služil Bogu. (Dejanja 8:1; 9:1; oboje SSP) Tudi danes nekateri, ki zakrivijo etnično čiščenje in genocid, trdijo, da častijo Boga. Mnogo je ljudi, ki trdijo, da častijo Boga, toda v resnici častijo bogove nacionalizma, tribalizma, bogastva, samega sebe oziroma kakega drugega boga.

19. a) Kako gledamo na našo sveto službo? b) Katera sveta služba nam bo prinesla veselje?

¹⁹ Jezus je dejal: »Moli Gospoda [Jehova, NW], Boga svojega, in njemu samemu služi [opravljaj sveto službo, NW].« (Matevž 4:10) Govoril je sicer Satanu, toda kako življenjsko pomembno je, da vsi upoštevamo te besede! Opravljati sveto službo Suverenemu gospodu vesolja je vzvišena, strah zbujajoča prednost. In kaj lahko rečemo glede opravljanja javne službe, ki je povezana z našim čaščenjem? Ta služba v prid soljudi je radostno delo, ki zelo osrečuje. (Psalm 41:1, 2; 59:16) Vendar pa ta služba resnično osreči le, če jo opravljamo iz vsega srca in na pravilen način. Kdo zares pravilno časti Boga? Čigavo sveto službo Jehova sprejema? Na ti vprašanji lahko odgovorimo, če pregledamo še tretjo biblijsko besedo, ki je povezana z našim čaščenjem. To bomo storili v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

• Katero vzvišeno javno službo je opravljal Jezus?

• Katero javno službo opravljajo kristjani?

• Kaj je krščanska sveta služba in kje se opravlja?

• Kaj si moramo pridobiti, če želimo, da naša služba ugaja Bogu?

[Vprašanja]

[Slika na strani 10]

Staršem je dajanje v veliko veselje

[Slika na strani 12, 13]

Kristjani opravljajo javno službo, ko pomagajo drugim ter ko oznanjajo dobro novico

[Slika na strani 14]

Da bi bili prepričani, da Bog sprejema našo sveto službo, moramo imeti točno spoznanje in razumevanje