»Pazi na zapovedi moje in žívi«

BIL je mlad, pameten, »lepe postave in zalega obličja«. Žena njegovega delodajalca je bila čutna in drzna. Mladenič jo je neustavljivo privlačil, zato ga je dnevno skušala zapeljati. »Zgodi se pa nekega takega dne, ko je prišel domov opravljat delo svoje, da ni bilo nikogar iz domačinov tam notri. Tedaj ga zgrabi ona za obleko njegovo, rekoč: Lezi z menoj!« Toda Jožef, sin očaka Jakoba, je pustil obleko za sabo in zbežal pred Potifarjevo ženo. (1. Mojzesova 39:1–12)

Vsakdo se seveda ne obrne stran od skušnjavne situacije. Razmislite na primer o mladeniču, ki ga je kralj Salomon iz starega Izraela videl ponoči na ulici. Potem, ko ga je zapeljevala neka sprijena ženska, je šel »za njo [. . .] takoj, kakor gre vol v klalnico«. (Pregovori 7:21, 22)

Kristjani smo opominjani, naj ‚bežimo od nečistosti‘. (1. Korinčanom 6:18) Apostol Pavel je mlademu krščanskemu učencu Timoteju pisal: »Od mladostnih poželenj pa beži.« (2. Timoteju 2:22) Kadar se znajdemo v razmerah, ki namigujejo na nečistovanje, prešuštvo ali druge moralne prekrške, moramo tudi mi zbežati tako odločno, kot je Jožef pred Potifarjevo ženo. Kaj nam bo pomagalo, da bomo ostali tako odločeni? Salomon nam v 7. poglavju biblijske knjige Pregovorov pove nekaj neprecenljivih nasvetov. Ne poučuje nas le, da bi se zaščitili pred zvijačami nemoralnih ljudi, temveč tudi z živim opisom dogajanja, pri katerem mladeniča zapelje pokvarjena ženska, odkriva njihovo metodo delovanja.

‚Priveži si moje zapovedi na prste‘

Kralj začne z očetovskim nasvetom: »Sin moj, pazi na besede moje in zapovedi moje hrani pri sebi. Pazi na zapovedi moje in žívi, pazi na nauk moj kakor na zenico svojih oči.« (Pregovori 7:1, 2)

Staršem, posebej očetom, je Bog dal odgovornost, da svoje otroke učijo Božja merila za dobro in slabo. Mojzes je očete opominjal: »Te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu. In marljivo jih uči otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.« (5. Mojzesova 6:6, 7) In apostol Pavel je napisal: »Očetje, ne dražite svojih otrok, temuč vzrejajte jih v strahu in svarjenju Gospodovem.« (Efežanom 6:4) Napotki staršev potemtakem, ki naj se jih ceni ali visoko vrednoti, nedvomno vsebujejo opomine, zapovedi in zakone, zapisane v Božji Besedi, Bibliji.

Starševsko poučevanje lahko zajema tudi druga pravila – družinska pravila. Ta so za dobro družinskih članov. Res se lahko razlikujejo od družine do družine, pač glede na potrebe. Naloga staršev namreč je, da odločijo, kaj je najboljše za njihovo družino. In pravila, ki jih postavijo, so običajno izraz njihove pristne ljubezni in skrbi. Mladim se svetuje, naj se po njih ravnajo, skupaj  s svetopisemskim poukom, ki ga prejemajo od staršev. Da, na take napotke je treba gledati »kakor na zenico svojih oči« in čimbolj skrbno paziti nanje. Tako se posameznik lahko ogne smrtonosnim posledicam neupoštevanja Jehovovih meril in tako ‚živi‘.

»Priveži si [moje zapovedi] na prste,« nadaljuje Salomon, »zapiši jih na srca svojega ploščo.« (Pregovori 7:3) Kakor so prsti vidno pred našimi očmi in pomembni pri uresničevanju naših namenov, bi nam morale biti stvari, naučene s svetopisemsko vzgojo ali s pridobivanjem biblijskega spoznanja, stalno v spominu in nas voditi pri vsem našem početju. Morali bi si jih zapisati na ploščo svojega srca, jih narediti za del naše narave.

Kralj tudi ni pozabil, kako pomembni sta modrost in razumevanje, zato prigovarja: »Reci modrosti: Sestra si moja! in razumnost imenuj sorodnico svojo.« (Pregovori 7:4) Modrost je sposobnost pravilno uporabljati od Boga dano spoznanje. Pri srcu bi nam morala biti tako kot kaka nežno ljubljena sestra. Kaj je razumevanje? Je sposobnost videti v zadevo in jo doumeti, tako da razumemo povezave med njenimi deli in celoto. Razumevanje bi nam moralo biti enako blizu kot kak zaupen prijatelj.

Zakaj naj bi se zvesto ravnali po svetopisemski vzgoji ter gojili blizkost z modrostjo in razumevanjem? Zato, da bi se ‚varovali žene vnanje, tujke, ki se dobrika z gladkimi besedami‘. (Pregovori 7:5) Da, s takim ravnanjem se bomo obvarovali pred gladkimi in prepričljivimi metodami neznanca ali tujca – nemoralnega človeka. *

Mladenič sreča ‚zapeljivko‘

Izraelov kralj nato opiše prizor, ki ga je videl: »Skozi okno hiše svoje, preko omrežja svojega gledajoč, sem videl med abotnimi, zazrl med sinovi brezumnega mladeniča [ki mu manjka srca, NW], ki se je po ulicah klatil, blizu njenega vogla, stopal po potu do hiše njene, v mraku, na večer dneva, v noči črni in temni.« (Pregovori 7:6–9)

Okno, skozi katero gleda Salomon, je zamreženo – očitno z ogrodjem iz letev in morda umetelnih rezbarij. Ko se spusti mrak, se po ulicah razlije nočna tema. Zagleda mladeniča, ki je še zlasti izpostavljen. Manjka mu sprevidevnosti oziroma zdrave  pameti – manjka mu srca. Verjetno vé, v kakšno sosesko je vstopil in kaj bi se mu tam lahko zgodilo. Mladenič se približa ‚njenemu voglu‘, ki je na poti k njenemu domu. Kdo je ona? Kaj počne?

Bistrovidni kralj nadaljuje: »Glej, ženska mu pride naproti, v kurbji opravi in odrevenelega [zapeljevalnega, NW] srca. Jezična je in trdovratna, v njeni hiši ne bivajo noge njene; zdaj se klati po ulicah, zdaj po trgih in pri vsakem voglu zalezuje.« (Pregovori 7:10–12)

Oblačila te ženske o njej veliko povedo. (1. Mojzesova 38:14, 15) Oblečena je nespodobno, kakor prostitutka. Zraven tega ima zapeljevalno srce – »varljiv« um in »prekanjen« namen. (An American Translation, New International Version) Je jezična in trdovratna, zgovorna in trmasta, glasna in svojevoljna, predrzna in izzivalna. Raje kot da bi ostajala doma, pogosto obiskuje javne kraje in preži po uličnih voglih, da bi si ulovila plen. Čaka na koga takšnega, kot je ta mladenič.

‚Mnogo pregovarjanja‘

Mladenič tako sreča nemoralno žensko s prekanjenim načrtom. Kako je to moralo pritegniti Salomonovo pozornost! Pripoveduje: »Ga prime ter ga poljubi in s predrznim licem mu reče: Hvalne daritve sem bila dolžna, danes sem opravila obljube svoje. Zato sem ti prišla naproti, hrepeneč po obličju tvojem, in sem te našla.« (Pregovori 7:13–15)

Ustnice te ženske so gladke. Nadela si je drzen obraz in govori zaupljivo. Vse, kar reče, je skrbno preračunano, da bi zapeljala mladeniča. S tem ko pravi, da je še tega dne opravila hvalne daritve in obljube, se kaže pravično, namiguje, da ji duhovno nič ne manjka. Hvalne daritve v templju v Jeruzalemu so sestavljali meso, moka, olje in vino. (3. Mojzesova 19:5, 6; 22:21; 4. Mojzesova 15:8–10) Ker je darovalec lahko vzel del hvalne daritve zase in za svojo družino, tako sporoča, da ima doma obilo hrane in pijače. Povezava je jasna: mladenič bi se tam imel lepo. Iz hiše je prišla samo zato, da bi poiskala njega. Kako ganljivo – če bi le lahko kdo verjel taki zgodbici. »Res je iskala nekoga,« pravi neki biblicist, »toda ali je res prišla iskat samo tega izrecnega fanta? Samo bedak – morda tale – bi ji verjel.«

Potem ko se zapeljivka naredi privlačno z videzom svoje oprave, zvokom laskajočih besed, dotikom svojega objema in občutenjem ustnic, uporabi še čut za voh. Reče naslednje: »S preprogami sem prestrla posteljo svojo, s pisanimi odejami iz platna egiptovskega; pokadila sem ležišče svoje z miro, aloo in cimetom.« (Pregovori 7:16, 17) Posteljo je estetsko postiljala s pisanim platnom iz Egipta in ga odišavila z izbranimi vonjavami mire, aloe in cimeta.

»Dej, radujva se obilo v ljubezni prav do jutra,« nadaljuje, »oslajujva se z ljubkovanjem!« To je vabilo na nekaj veliko več kot prijetno večerjo v dvoje. Obljublja uživanje spolne intimnosti. Poziv se mladeniču zdi pustolovski in razburljiv! Ona nato nadaljuje s prepričevanjem: »Kajti moža ni v hiši, odšel je na daljni pot; mošnjo denarja je vzel s seboj, povrne se domov šele ob ščipu.« (Pregovori 7:18–20) Bila bosta popolnoma varna, mu zagotavlja, saj je mož na poslovnem potovanju in ga še nekaj časa ne pričakuje nazaj. Kako nadarjena je za zvabljanje mladega človeka! »Nagnila ga je z mnogim pregovarjanjem svojim, s prilizovanjem ust svojih ga je potegnila.« (Pregovori 7:21) Tako vabljivemu pozivu bi se lahko uprl le mož Jožefovega kova. (1. Mojzesova 39:9, 12) Ali ga ta mladenič dosega?

 ‚Kakor vol v klalnico‘

»Za njo gre takoj,« poroča Salomon, »kakor gre vol v klalnico in kakor neumnež v kazen v okovih – dokler mu pšica jeter ne razkolje; kakor ptič hiti v zanko, ne vedoč, da je zoper življenje njegovo.« (Pregovori 7:22, 23)

Mladenič se vabilu ne more upreti. Opusti vso zdravo pamet ter ji sledi, ‚kakor vol v klalnico‘. Kakor človek v okovih ne more ubežati kazni, tako tega mladeniča vodijo v greh. Ne vidi nevarnosti, »dokler mu pšica jeter ne razkolje«, dokler mu torej to ne povzroči rano, ki mu lahko prinese smrt. Ta je lahko fizična, ker se izpostavlja smrtonosnim spolno prenosljivim boleznim. * Lahko pa ta rana povzroči tudi njegovo duhovno smrt; »je zoper življenje njegovo«. Njegovo celotno bivanje in življenje sta resno prizadeta in proti Bogu hudo greši. Tako hiti v objem smrti kakor ptica v past!

»Ne zavij na steze njene«

Modri kralj iz tega, kar je videl, izvleče pouk in prigovarja: »Zato sedaj, sinovi, poslušajte me in pazite na ust mojih besede! Ne kreni na njena pota srce tvoje, ne zavij na steze njene. Ker mnogo jih je prebodla in na tla zvrnila, in veliko jih je, katere je vse pomorila. Hiša njena je pot v kraj mrtvih, gredoča doli v smrtne hrame.« (Pregovori 7:24–27)

Salomon jasno svetuje, naj se obrnemo stran od smrtonosnega ravnanja nemoralnega človeka in ‚živimo‘. (Pregovori 7:2) Kako času primeren nasvet za naše dni! Mar se ni treba ogibati krajev, ki jih pogosto obiskujejo tisti, ki prežijo na žrtev. Zakaj bi se izpostavljali njihovim taktikam s tem, da bi šli na te kraje? Res, zakaj naj bi bili vi tisti, »ki mu manjka srca«, in tava po poteh ‚tujke‘?

‚Žena vnanja‘, ki jo je kralj videl, je zapeljala mladeniča z vabilom, da bi se ‚oslajevala z ljubkovanjem‘. Mar se podobno ne izkoristi veliko mladih, posebej deklet? Toda razmislite: Ali je to, da vas kdo hoče napeljati na spolni prestopek, resnična ljubezen ali sebična sla? Zakaj bi moški na neko žensko, ki jo pristno ljubi, pritiskal, naj prelomi svojo krščansko vzgojo in vest? ‚Naj tvoje srce ne krene‘ na ta pota, opominja Salomon.

Besede zapeljivca so običajno gladke in dobro preračunane. Če bomo pri sebi imeli modrost in razumevanje, bomo lahko videli izza njih. In če ne bomo nikoli pozabili, kaj zapoveduje Jehova, bomo obvarovani. Vedno si torej prizadevajmo, da bi ‚pazili na Božje zapovedi in živeli‘, celo večno. (1. Janezov 2:17)

[Podčrtne opombe]

[Slike na strani 29]

Kako gledate na pravila staršev?

[Slike na strani 31]

Paziti na Božje zapovedi pomeni življenje