Biblija – cenjena in zatirana

»Želel bi, da bi bile svete knjige prevedene v vse jezike,« je napisal Erazem Rotterdamski, priznan nizozemski učenjak iz 16. stoletja.

ERAZMOVO največje upanje je bilo, da bi lahko vsakdo bral in razumel Sveto pismo. Nasprotniki Biblije pa so silovito zavračali tako zamisel. Evropa je bila takrat pravzaprav skrajno nevaren kraj za vsakogar, kdor bi se že samo iz radovednosti zanimal za Biblijino vsebino. V Angliji je parlament razglasil zakon, ki je zapovedoval, da se mora vsakdo, »kdor bi bral Sveto pismo v angleščini, [. . .] odpovedati zemlji, vsemu premoženju in življenju [. . .], in če bi bili taki še dalje trmasti oziroma bi potem, ko bi jim bilo že oproščeno, zopet padli v to, naj se jih najprej obesi zaradi izdaje kralja ter nato zažge zaradi krivoverstva proti Bogu.«

Na evropski celini je katoliška inkvizicija brezobzirno zasledovala »krivoverske« sekte, kot so bili francoski valdežani, in jih odbrala za preganjanje zaradi njihove navade, da so oznanjevali »iz evangelijev ter poslanic in drugih svetih spisov, [. . .] a oznanjevanje in tolmačenje Svetega pisma [je bilo] laiku povsem prepovedano«. Nešteto mož in žena je zaradi svoje ljubezni do Biblije pretrpelo mučeniško trpinčenje in smrt. Tvegali so najhujše kazni, samo zato, ker so recitirali Gospodovo molitev  oziroma deset zapovedi ter o njih učili svoje otroke.

Takšna vdanost Božji Besedi je še naprej živela v srcu mnogih romarjev, ki so odpluli naseljevat Severno Ameriko. Sprva sta se v Ameriki »branje in vera neločljivo prepletala, kar je določevalo lastnosti kulture, ki je povsem temeljila na poznavanju Biblije,« pravi knjiga A History of Private Life​—Passions of the Renaissance. Neka pridiga, objavljena v Bostonu leta 1767, je v resnici priporočala: »Marljivo berite Sveto pismo. Vsako jutro in vsak večer morate prebrati kakšno biblijsko poglavje.«

Po ugotovitvah Barnove raziskovalne skupine v Venturi, Kalifornija, ima več kot 90 odstotkov Američanov povprečno po tri biblije. Vendar neka nedavna študija kaže, da Biblijo tam sicer še vedno zelo cenijo, toda to, »da bi si vzeli čas in jo brali, preučevali ter udejanjali, [. . .] je stvar preteklosti«. Večina je le bežno seznanjena z njeno vsebino. Neki časnikar je opazil: »Redko se pomisli na to, da bi [Biblija] še vedno utegnila močno vplivati na trenutne težave in skrbi.«

Val svetnega razmišljanja

Priljubljeno je prepričanje, da v življenju lahko uspemo samo z razumom in sodelovanjem ljudi. Na Biblijo se gleda zgolj kot na eno od mnogih knjig o verskih mišljenjih in osebnih doživetjih, ne kot na knjigo dejstev in resnice.

Kako se torej večina kosa z vse bolj zapletenimi in skrbi zbujajočimi spornimi vprašanji v življenju? Delujejo v duhovni praznini, brez kakršnih koli trdnih moralnih in verskih smernic ter vodstva. Postali so kakor ladje brez krmila, ki jih ‚semtertja meče in goni vsaka sapa nauka, ki prihaja po zvijačnosti ljudi‘. (Efežanom 4:14)

Vprašati se torej moramo: Ali je Biblija le še ena verska knjiga? Ali pa je res Božja Beseda, v kateri so praktične in pomembne informacije? (2. Timoteju 3:16, 17) Ali je Biblija vredna našega razmišljanja? Ta vprašanja bo obravnaval naslednji članek.

[Slika na strani 3]

Erazem Rotterdamski

[Vir]

From the book Deutsche Kulturgeschichte

[Slika na strani 4]

Valdežane so odbrali za preganjanje zaradi njihovega oznanjevanja iz Svetega pisma

[Vir]

Stichting Atlas van Stolk, Rotterdam