Kraljestveni oznanjevalci poročajo

Jehova priskrbuje počivališče svojemu ljudstvu

POGLED na senčnato počivališče ob gorski poti je utrujenemu popotniku nadvse dobrodošel. V Nepalu takim počivališčem rečejo čautara. Praviloma so pri kakem košatem banjanovcu, kjer se lahko človek usede in počiva v senci. Kdor uredi čautaro, naredi dobro delo, in večina dobrotnikov ostane anonimna.

Doživetja iz Nepala kažejo, kako je mnogim utrujenim »popotnikom« v tej stvarnosti Bog Jehova postal Vir radosti in duhovne osvežitve. (Psalm 23:2)

• Lil Kumari živi v lepem mestu Pokhara, z veličastnim pogledom na zasneženo himalajsko gorovje. Toda trle so jo skrbi zaradi družinskih denarnih sredstev, zato se ji je zdelo, da nima upanja na kaj boljšega. Ko jo je obiskala neka Jehovova priča, jo je ganilo biblijsko svetlo upanje in takoj je zaprosila za biblijski pouk na domu.

Lil Kumari se je veselila preučevanja, toda družina ji je močno nasprotovala, in ni ji bilo lahko nadaljevati. Vendar ni odnehala. Redno je obiskovala krščanske shode in udejanjala naučeno, še zlasti to v zvezi z ženino podložnostjo. Tako sta naposled soprog in njena mati uvidela, da njen biblijski pouk koristi vsej družini.

Sedaj mož in še nekaj sorodnikov preučuje Božjo Besedo. Lil Kumari se je na nedavnem zboru v Pokhari veselila programa skupaj s 15-imi svojimi sorodniki. Takole pravi: »Ker je sedaj naša družina združena v pravem čaščenju, je moj dom postal počivališče, in našla sem resnični duševni mir.«

• V Nepalu je kastno razlikovanje nezakonito, vendar še vedno močno vpliva na življenje ljudi. Mnoge zato zanima, kaj Biblija govori o enakosti in nepristranskosti. Spoznanje, da »Bog ne gleda na osebo«, je Suryi Mayi in njeni družini močno spremenilo življenje. (Dejanja 10:34, SSP)

Suryo Mayo sta močno boleli krivičnost kastnega razlikovanja ter breme močno ukoreninjenih izročil in običajev. Kot pobožna žena je leta dolgo prosila svoje mališke bogove za pomoč. Toda njene molitve so ostale brez odgovora. Ko je nekega dne glasno prosila pomoči, je k njej pristopila šestletna vnukinja Babita in vprašala: »Zakaj prosiš pomoči pred maliki, ki ne morejo ničesar narediti?«

Babitina mati je namreč preučevala Biblijo z neko Jehovovo pričo. Babita je svojo babico navdušeno povabila na krščanski shod. Ko se ga je Surya Maya udeležila, je bila presenečena nad tem, da se ljudje različnih kast brez vsakih predsodkov veselijo medsebojnega druženja. Nemudoma je zaprosila za biblijski pouk na domu. Sosedje so jo zaradi tega izobčili, a ji to ni vzelo poguma; pa tudi njena omejena zmožnost branja in pisanja je ni ustavila, da ne bi duhovno napredovala.

Odtlej je minilo osem let in šest članov družine, tudi mož in trije otroci, so postali Jehovove priče. Sedaj je Surya Maya polnočasna strežnica, redna pionirka, in radostno pomaga drugim razbremeniti se težkih bremen – na pravem počivališču, ki ga lahko priskrbi le Jehova.