Stojte popolni in trdno prepričani

»Vedno [se] za vas bori [napreza, NW] v molitvah, da stojite popolni in trdno prepričani v vsej volji Božji.« (KOLOŠANOM 4:12)

1., 2. a) Kaj so drugi ljudje opazili glede zgodnjih kristjanov? b) Kako knjiga Kološanom odseva ljubeče zanimanje?

JEZUSOVI sledilci so se močno zanimali za sočastilce. Tertulijan (pisec drugega in tretjega stoletja n. š.) je govoril o njihovi prijaznosti do sirot, revnih in starejših. Ti dokazi dejavne ljubezni so na nevernike naredili tolikšen vtis, da so nekateri o kristjanih dejali: ‚Poglejte, kako se imajo radi med seboj.‘

² Knjiga Kološanom odseva takšno ljubeče zanimanje apostola Pavla in njegovega družabnika Epafra za brate in sestre v Kolosih. Pavel jim je pisal: »Epafra [. . .] se vedno za vas bori [napreza, NW] v molitvah, da stojite popolni in trdno prepričani v vsej volji Božji.« Jehovove priče bodo imeli v letu 2001 za letni stavek prav besede iz Lista Kološanom 4:12: ‚Stojte popolni in trdno prepričani v vsej volji Božji.‘

3. Za kateri dve reči je Epafra molil?

 ³ Vidite lahko, da se v Epafrovih molitvah za njegove ljubljene kažeta dva vidika: 1. da bi ‚stali popolni‘ ter 2. da bi stali »trdno prepričani v vsej volji Božji«. Te besede so v Svetem pismu zapisane nam v korist. Zato se vprašajte: ‚Kaj moram narediti, da bi stal popoln in trdno prepričan v vsej volji Božji? In kako mi bo koristilo, če bom tako ravnal?‘ Pa poglejmo.

Prizadevajte si ‚stati popolni‘

4. V katerem smislu so morali biti Kološani ‚popolni‘?

⁴ Epafra si je močno želel, da bi njegovi duhovni bratje in sestre v Kolosih ‚stali popolni‘. Izraz, ki ga je Pavel uporabil in se tu prevaja s ‚popoln‘, lahko pomeni popoln, odrasel oziroma zrel. (Matevž 19:21; Hebrejcem 5:14, NW; Jakob 1:4, 25) Verjetno veste, da to, da je kdo krščen Priča za Jehova, samo po sebi še ne pomeni, da je kot kristjan odrasel. Pavel je Efežanom, ki so živeli zahodno od Kolos, pisal, naj pastirji in učitelji pomagajo ‚vsem dospeti do edinosti vere in spoznanja Sinu Božjega, do moža doraslega, do mere dovršene rasti polnosti Kristusove‘. (Poudarili mi.) Nekje drugje pa je Pavel kristjane spodbudil, naj ‚odrastejo v zmožnosti razumevanja‘. (Efežanom 4:8–13; 1. Korinčanom 14:20, NW)

5. Kako si lahko postavimo popolnost za glavni cilj?

⁵ Če kdo v Kolosih še ni bil duhovno odrasel oziroma zrel, bi si to moral postaviti za cilj. Ali naj ne bi bilo enako tudi danes? Ali lahko pri sebi opazimo očiten napredek v zmožnosti razmišljanja in nazorih, pa naj smo se krstili pred desetletji ali pa pred kratkim? Ali razmišljamo o biblijskih načelih, preden se za kaj odločimo? Ali dajemo rečem, povezanim z Bogom in občinskimi zadevami, vse večjo vlogo v našem življenju, namesto da jih prepuščamo naključju? Tukaj ne moremo prikazati vseh načinov, kako bi lahko odsevali takšno rast proti popolnosti, toda razmislite o dveh zgledih.

6. Na katerem področju lahko kdo napreduje v tem, da bi bil popoln, kakor je Jehova?

⁶ Prvi zgled: Vzemimo, da smo odrasli v okolju, kjer ljudje s predsodki ali pa sovraštvom gledajo na tiste, ki so druge rase, narodnosti oziroma so s kakega drugega področja. Sedaj vemo, da Bog ni pristranski in da tudi mi ne bi smeli biti. (Dejanja 10:14, 15, 34, 35) V naši občini ali okraju so posamezniki kakega drugega porekla, torej so med nami. Vendarle, koliko še vedno v sebi zadržujemo negativne občutke ali sumničenje do teh ljudi? Ali se jezno odzovemo in takoj pomislimo na kaj negativnega, če kdo od teh ljudi naredi kakšno napako ali pa nas s kakšno malenkostjo užali? Vprašajte se: ‚Ali moram  še napredovati v tem, da bi imel Božje nepristransko gledišče?‘

7. Kakšno gledišče o drugih si moramo morda pridobiti, če želimo kot kristjani postati popolni?

⁷ Drugi zgled: Glede na List Filipljanom 2:3, SSP, ne bi smeli ‚ničesar delati iz prepirljivosti in iz praznega slavohlepja, ampak bi morali imeti v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe‘. Kako napredujemo v tem pogledu? Vsak posameznik ima slabosti in odlike. Ali smo, če smo v preteklosti pri drugih hitro opazili slabe strani, tako napredovali, da od njih več ne pričakujemo, da bodo že skoraj ‚popolni‘? (Jakob 3:2) Ali lahko sedaj, bolj kot nekdaj, vidimo – celo iščemo – področja, na katerih so drugi boljši? ‚Moram priznati, da je ta sestra glede potrpežljivosti boljša od mene.‘ ‚Ta odseva močnejšo vero.‘ ‚Odkrito povedano, je boljši učitelj od mene.‘ ‚Ona zna bolje obvladovati jezo.‘ Morda so morali nekateri Kološani v tem napredovati. Kaj pa mi?

8., 9. a) V katerem smislu je Epafra molil za Kološane, da bi ti ‚stali‘ popolni? b) Kaj glede prihodnosti je obsegalo to, da so ‚stali popolni‘?

⁸ Epafra je molil, naj Kološani ‚stojijo popolni‘. (Poudarili mi.) Očitno je prosil Boga, da bi Kološani v popolnosti, zrelosti, odraslosti, ki jo kot kristjani dosežejo, tudi ‚stali‘ oziroma da bi te vrline ohranili.

⁹ Ne smemo domnevati, da bo kar vsak, ki postane kristjan, celo zrel posameznik, to tudi ostal. Jezus je dejal, da neki Božji angelski sin »ni obstal v resnici«. (Janez 8:44, SSP) In Pavel je spomnil Korinčane na nekatere ljudi iz preteklosti, ki so nekaj časa služili Jehovu, nato pa nehali. Z duhom maziljene brate je posvaril: »Kdor [. . .] misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« (1. Korinčanom 10:12) To je dalo molitvi, naj Kološani ‚stojijo popolni‘, še večjo moč. Ko so enkrat postali popolni, odrasli, so morali vztrajati, niso se smeli umikati, se utruditi oziroma se oddaljevati. (Hebrejcem 2:1; 3:12; 6:6; 10:39; 12:25) Tako bi bili »popolni« ob dnevu, ko bodo obiskani in prejeli končno potrditev. (2. Korinčanom 5:10; 1. Petrov 2:12)

10., 11. a) Kakšen zgled glede molitve nam je zapustil Epafra? b) Kaj bi se lahko, v skladu s tem, kar je storil Epafra, odločili delati?

¹⁰ Že predhodno smo razpravljali o tem, kako pomembno je, da molimo za druge po imenu in smo določni, ko prosimo Jehova, da jim pomaga, jih tolaži, blagoslavlja in jim daje sveti duh. Epafrove molitve za Kološane so bile takšne. In tudi nam so lahko – pravzaprav bi nam morale biti – te besede dragocen namig glede tega, kaj naj v molitvi zase prosimo Jehova. Nedvomno bi morali Jehova prositi, naj nam pomaga, da bomo kot posamezniki ‚stali popolni‘. Ali ga prosite?

¹¹ Zakaj ne bi svojih razmer omenili v molitvi? Z Bogom se pogovarjajte o tem, koliko ste že napredovali k ‚popolnosti‘, odraslosti, zrelosti. Prosite ga, naj vam pomaga prepoznati področja, kjer morate še duhovno zrasti. (Psalm 17:3; 139:23, 24) Nedvomno se bo našlo kako takšno področje. Nato pa, namesto da bi bili zaradi tega malodušni, Boga jasno, kar naravnost prosite, naj vam pomaga napredovati. To naredite večkrat. Res, zakaj se ne bi odločili, da boste prihodnji teden v molitvi nekaj časa namenili prošnji za to, da bi ‚stali popolni‘? In medtem ko razmišljate o letnem stavku, načrtujte, da boste to naredili večkrat. V svojih molitvah se osredotočite na težnje, ki jih morda imate, da bi se umaknili, utrudili ali se oddaljili od službe Bogu, ter na to, kako se lahko ognete temu. (Efežanom 6:11, 13, 14, 18)

Molite za trdno prepričanje

12. Še posebej zakaj so morali biti Kološani »trdno prepričani«?

¹² Epafra pa je molil še za eno stvar, ki je bila nujna, da bi bili Kološani navsezadnje sprejemljivi Bogu. Enako je nujna tudi za nas. Za kaj je molil? Za to, da bi Kološani stali »trdno prepričani v vsej volji Božji«. Obdani so bili s krivo vero in kvarnimi filozofijami,  med katerimi so nekatere imele varljiv videz pravega čaščenja. Nanje se je na primer pritiskalo, da bi obhajali posebne dneve s postom oziroma praznovanjem, kakor se je to poprej zahtevalo v judovskem čaščenju. Lažni učitelji so se osredotočali na angele, ta mogočna duhovna bitja, ki so prenesla postavo Mojzesu. Predstavljajte si, da bi bili izpostavljeni takšnim pritiskom! Tam je bila cela množica nasprotujočih si idej. (Galatom 3:19, SSP; Kološanom 2:8, 16–18)

13. Priznanje česa bi lahko pomagalo Kološanom in kako lahko to pomaga nam?

¹³ Pavel je v odgovor poudaril vlogo Jezusa Kristusa. »Kakor ste torej sprejeli Kristusa Jezusa, Gospoda, tako živite v njem, ukoreninjeni in sezidani v njem in utrjeni v veri, kakor ste bili poučeni.« Da, Kološani so morali biti popolnoma prepričani o vlogi, ki jo je imel Kristus v Božjem namenu in v njihovem življenju, in enako bi morali biti tudi mi. Pavel je pojasnil: »V njem prebiva vsa polnost božanstva telesno, in v njem ste dopolnjeni, ki je glava vsakega gospodstva in vsake oblasti.« (Kološanom 2:6–10)

14. Zakaj je bilo za tiste v Kolosih upanje nekaj resničnega?

¹⁴ Kološani so bili z duhom maziljeni kristjani. Imeli so jasno upanje, da bodo živeli v nebesih, in imeli so vse razloge za to, da to upanje ohranijo svetlo. (Kološanom 1:5) O gotovosti svojega upanja so bili trdno prepričani zaradi ‚Božje volje‘. Ali bi sploh kdo od njih lahko dvomil o tem upanju? Nikakor. Kaj pa vsi tisti danes, ki jim Bog obljublja, da bodo živeli v zemeljskem raju, ali naj bi bilo z njimi kaj drugače? Seveda ne! To dobro utemeljeno upanje je nedvomno del ‚Božje volje‘. Razmislite sedaj o naslednjih vprašanjih: Če si prizadevate, da bi bili del ‚velike množice‘, ki bo preživela ‚veliko stisko‘, kako resnično je vaše upanje? (Razodetje 7:9, 14) Ali spada to upanje k vašemu ‚trdnemu prepričanju v vsej volji Božji‘?

15. Niz česa je opisal Pavel, kar je vsebovalo tudi upanje?

¹⁵ Z ‚upanjem‘ ni mišljena kaka nejasna želja ali sanjarjenje. To lahko razvidimo iz niza točk, ki jih je Pavel predhodno predstavil Rimljanom. V tem nizu je vsaka omenjena točka nekako povezana z naslednjo. Bodite pozorni na to, kam Pavel v svojem razglabljanju uvrsti »upanje«: »Hvalimo [Veselimo, NW] se tudi v stiskah, vedoč, da stiska rodi potrpežljivost, a potrpežljivost izkušenost [priznanje, NW], izkušenost [priznanje, NW] pa upanje; a upanje ne osramočuje, ker je ljubezen Božja izlita v srcih naših po svetem Duhu.« (Rimljanom 5:3–5)

16. Katero upanje ste si pridobili, s tem ko ste spoznavali biblijsko resnico?

¹⁶ Ko so vam Jehovove priče prvič povedali biblijsko sporočilo, je morda neka določena resnica pritegnila vašo pozornost, na primer resnica glede stanja mrtvih ali pa vstajenja. Za mnoge je bilo prvo novo spoznanje biblijska obljuba, da bodo ljudje lahko živeli v zemeljskem raju. Spomnite se, ko ste prvič slišali za ta nauk. Kako čudovito upanje – ne bo več bolezni in starosti, lahko se boste veselili sadov svojega dela, pa tudi z živalmi boste živeli v miru! (Propovednik 9:5, 10; Izaija 65:17–25; Janez 5:28, 29; Razodetje 21:3, 4) Pridobili ste si čudovito upanje!

17., 18. a) Kako točke v nizu, ki ga je navedel Pavel, privedejo do upanja? b) O kakšnem upanju je govor v Listu Rimljanom 5:4, 5 in ali imate takšno upanje?

¹⁷ Sčasoma ste verjetno doživeli kakšno nasprotovanje ali preganjanje. (Matevž 10:34–39; 24:9) Celo v zadnjem času so Pričam po raznih deželah izropali domove ali pa jih prisilili v to, da so postali begunci. Nekatere so fizično napadli in jim zasegli biblijsko literaturo ali pa so postali predmet lažnih poročil v medijih. Ne glede na to, s kakšnim preganjanjem ste se spoprijemali, pa ste se lahko, kot piše v Listu Rimljanom 5:3, v stiski veselili in to je obrodilo odlične rezultate. Prav kakor je pisal Pavel, je takšna stiska prispevala k vaši potrpežljivosti  oziroma vztrajnosti. Ta pa je nato vodila do priznanja. Vedeli ste, da delate, kar je prav, izpolnjujete Božjo voljo, zato ste bili prepričani, da imate Božje priznanje. Povedano s Pavlovimi besedami, občutili ste, da ste ‚priznani‘. Pavel je nadalje pisal, da »priznanje [rodi] upanje«. To se nam morda zdi malce nenavadno. Zakaj je Pavel »upanje« uvrstil čisto na konec? Ali niste imeli upanja že veliko prej, namreč ko ste prvič slišali dobro novico?

¹⁸ Pavel tu očitno ne govori o našem prvotnem občutku, ki smo ga imeli glede upanja na popolno življenje. To, o čemer govori, seže dlje od tega; je globlje, bolj vzgibavajoče. Kadar zvesto vztrajamo in tako uvidimo, da nas Bog priznava, nam to močno izgrajuje in krepi prvotno  upanje. Upanje, ki smo ga imeli, postaja sedaj resničnejše, trdnejše, osebnejše. To poglobljeno upanje sveti vse jasneje. Povsem nas prežema. »A upanje ne osramočuje, ker je ljubezen Božja izlita v srcih naših po svetem Duhu.«

19. Kako naj bi bilo upanje del vaših rednih molitev?

¹⁹ Epafra je goreče molil, da bi njegovi bratje in sestre v Kolosih ostali prepričani o tem, kar jih čaka, in da bi jih to še naprej čustveno vzgibavalo, da bi bili »trdno prepričani v vsej volji Božji«. Podobno se tudi vsi mi redno obračajmo k Bogu glede našega upanja. V svojih osebnih molitvah omenjajte upanje glede novega sveta. Jehovu povejte, kako močno hrepenite po novem svetu, trdno prepričani, da bo res nastopil. Prosite ga, naj vam pomaga poglobiti in razširiti vaše prepričanje. Prav kakor je Epafra molil, da bi bili Kološani »trdno prepričani v vsej volji Božji«, tako molite tudi vi, in to pogosto.

20. Zakaj ni treba, da nam to, če se jih sorazmerno malo umakne s krščanske poti, vzame pogum?

²⁰ To, da vsi ne stojijo popolni in trdno prepričani, vas ne bi smelo odvrniti oziroma vam vzeti poguma. Nekateri morda opešajo, se umaknejo ali enostavno odnehajo. To se je zgodilo tistim, ki so bili Jezusu najbliže, njegovim apostolom. Toda ali so se drugi apostoli, ko je Juda postal izdajalec, upočasnili ali odnehali? Nikakor ne! Peter je iz Psalma 109:8 pokazal, da bo nekdo drug prevzel Judovo mesto. Izbrali so drugega moža in Božji zvestovdani so marljivo nadaljevali svojo oznanjevalsko nalogo. (Dejanja 1:15–26) Odločeni so bili stati popolni in trdno prepričani.

21., 22. Kako bodo drugi opazili to, da stojite popolni in trdno prepričani?

²¹ Popolnoma ste lahko prepričani, da to, da stojite popolni in trdno prepričani v vsej volji Božji, ne bo ostalo neopaženo. Nekdo bo to opazil in cenil. Kdo pa?

²² No, vaši bratje in sestre, ki vas poznajo in vas imajo radi. Četudi mnogi tega ne bodo povedali z besedami, bo rezultat podoben temu, kar piše v Prvem listu Tesaloničanom 1:2–6: »Zahvaljujemo Boga vedno za vas vse, ko vas omenjamo v molitvah svojih, neprestano spominjajoč se dela vašega v veri in truda v ljubezni in stanovitnosti v upanju v Gospoda našega Jezusa Kristusa pred Bogom in Očetom našim; ker [. . .] evangelij naš ni prišel samo v besedi do vas, ampak tudi v moči in v svetem Duhu in v mnogem prepričanju. [. . .] In vi ste postali posnemalci naši in Gospodovi.« Zvestovdani kristjani okoli vas bodo čutili podobno, ko bodo videli, da »stojite popolni in trdno prepričani v vsej volji Božji«. (Kološanom 1:23)

23. Kaj bi morali biti odločeni v tem prihajajočem letu?

²³ Enako gotovo vas bo opazil tudi vaš nebeški Oče in bo zadovoljen. O tem ste lahko prepričani. Zakaj pa? Ker stojite popolni in trdno prepričani »v vsej volji Božji«. (Poudarili mi.) Pavel je Kološanom spodbudno pisal o tem, da naj živijo, ‚kakor je vredno Jehova in so mu v vsem všeč‘. (Kološanom 1:10, SSP) Da, tudi nepopolni ljudje so lahko v vsem po volji Bogu. Vaši bratje in sestre v Kolosih so mu bili. Tudi kristjani, ki vas prav sedaj obkrožajo, so takšni. In tudi vi ste lahko! Zato v tem prihajajočem letu s svojimi vsakodnevnimi molitvami in deli dokazujte, da ste odločeni ‚stati popolni in trdno prepričani v vsej volji Božji‘.

Ali se spomnite?

• Kaj spada k temu, da bi ‚stali popolni‘?

• Katere reči glede sebe bi morali omeniti v molitvi?

• Kakšno upanje želite imeti, kot je predlagano v Listu Rimljanom 5:4, 5?

• H kateremu cilju za prihajajoče leto vas je spodbudil ta preučevalni članek?

[Vprašanja]

[Slika na strani 20]

Epafra je molil, da bi njegovi bratje in sestre stali popolni, trdno prepričani glede Kristusa in svojega upanja

[Slika na strani 23]

Še milijone drugih ima takšno zanesljivo upanje in trdno prepričanje kakor vi