Vojne rane
Vojne rane
»V VOJNI ni nihče zmagovalec,« je pripomnil nekdanji vojak, ki se je bojeval v drugi svetovni vojni. »So samo poraženci.« Mnogi bi mu pritrdili. Cena vojne je gromozanska; oboji, zmagovalci in premaganci plačajo strahovito ceno. Tudi ko je oboroženega spopada že konec, milijoni še naprej trpijo zaradi strašnih vojnih ran.
Kakšnih ran? Vojna lahko zdesetka prebivalstvo ter za sabo pusti velikansko število sirot in vdov. Mnogi preživeli ostanejo s hudimi telesnimi ranami ter psihološkimi brazgotinami. Milijoni lahko obubožajo oziroma so morda prisiljeni postati begunci. Ali si lahko zamišljamo sovraštvo in bridkost, ki ju morajo zadrževati v srcu preživeli iz teh bojev?
Rane, ki se gnojijo
Rane, ki jih je vojna prizadejala srcu ljudi, se gnojijo še dolgo potem, ko se že doseže ustavitev ognja, ko puške umolknejo in se vojaki vrnejo domov. Naslednji rodovi lahko pestujejo močno ukoreninjeno medsebojno sovraštvo. Tako so lahko rane iz ene vojne temeljni vzrok za naslednjo vojno.
Z versajsko mirovno pogodbo denimo, ki so jo podpisali 1919. leta in s katero se je formalno končala prva svetovna vojna, so Nemčiji naložili pogoje, ki so se njenim državljanom zdeli ostri in maščevalni. V The Encyclopædia Britannica piše, da so določbe te pogodbe »med Nemci povzročile zamero ter spodbudile k prizadevanju za maščevanjem«. Čez nekoliko let je »bila zamera zaradi mirovne pogodbe izhodiščna točka za Hitlerja« ter eden od dejavnikov, ki so vodili v drugo svetovno vojno.
Druga svetovna vojna se je začela na Poljskem in se razširila na Balkan. Rane, ki so jih etnične skupine na tem področju v 1940-ih letih prizadejale druga drugi, so pomagale pripraviti pot vojni na Balkanu v 1990-ih letih. »Začarani krog sovraštva in maščevanja se je spremenil v spiralo, ki sega vse v naš čas,« je komentiral nemški časopis Die Zeit.
Če naj bi človeštvo živelo v miru, je treba vojne rane vsekakor zaceliti. Kako se lahko to doseže? Kaj se lahko stori za to, da bi bila sovraštvo in bridkost izbrisana? Kdo lahko ozdravi vojne rane?
[Navedba vira slike na strani 2]
NASLOVNICA: Fatmir Boshnjaku
[Navedbe virov slik na strani 3]
U.S. Coast Guard photo; UN PHOTO 158297/J. Isaac