Stojte popolni in trdno prepričani

»Mojstrski projekt«

JEHOVOVE priče se že od prvih dni svoje novodobne zgodovine vneto zanimajo za eno od prerokb Jezusa Kristusa, ki se glasi: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:14) Ko se je bližalo leto 1914 – začetek ‚zadnjih dni‘ – so se iskreni Preučevalci Biblije s trdnim prepričanjem lotili svetovne akcije izobraževanja na temelju Svetega pisma, kakršne dotlej še ni bilo. (2. Timoteju 3:1)

Ti Jehovovi služabniki so za dosego svojega cilja, da bi razglasili dobro novico po vsem svetu, uporabili metodo, ki je bila nova, drzna in živa. Da bi o tem izvedeli kaj več, se vrnimo v preteklost.

Novo sredstvo za objavljanje dobre novice

Januar, leto 1914. Zamislite si, da sedite med 5000 navzočimi v zatemnjeni dvorani v New Yorku. Pred vami se razprostira veliko filmsko platno. Na njem se pojavi belolasi mož v suknji. Neme filme ste že videli, toda ta mož govori in njegove besede lahko slišite. Ste na premieri nečesa tehnično inovativnega in tudi sporočilo je edinstveno. Govornik je Charles Taze Russell, prvi predsednik Watch Tower Society, predvaja pa se »Fotodrama stvarjenja«.

C. T. Russell je spoznal, da se s filmom lahko doseže množice. Zato je leta 1912 začel pripravljati »Fotodramo stvarjenja«. Nazadnje je nastala osemurna uprizoritev diapozitivov in filma, in to v barvah ter z zvokom.

»Fotodrama«, ki so jo uredili za predvajanje v štirih delih, je gledalce popeljala od ustvaritve skozi človeško zgodovino do vrhunca namena Boga Jehova z zemljo in človeštvom na koncu Kristusovega tisočletnega vladanja. Minila so leta, preden je ista tehnika postala komercialno uspešna. »Fotodramo stvarjenja« pa so milijoni videli brezplačno!

Za »Fotodramo« so pripravili odlične glasbene posnetke in 96 govorov na gramofonskih ploščah. Stereodiapozitive so naredili na podlagi umetniških slik, ki so prikazovale svetovno zgodovino. Treba je bilo tudi narisati več sto novih slik in skic. Nekatere barvne diapozitive in filme so skrbno ročno pobarvali. To so naredili večkrat znova, kajti čez čas je bilo pripravljenih 20 štiridelnih serij, kar je omogočilo, da so lahko kateri koli dan prikazovali kak del »Fotodrame«  v 80 različnih mestih!

V zakulisju

Kaj se je med prikazovanjem »Fotodrame« dogajalo v zakulisju? »Drama se je začela s filmom, v katerem je nastopal brat Russell,« je dejala Preučevalka Biblije Alice Hoffman. »Ko se je pojavil na platnu in začel premikati ustnice, je začel igrati gramofon [. . .] in lahko smo slišali njegov glas.«

Zola Hoffman se je glede pospešenega predvajanja fotografij spominjala: »Sedela sem s široko odprtimi očmi od začudenja, ko smo gledali predstavitev stvarjenjskih dni. Videli smo lilije, ki so odpirale svoje cvetove prav pred našimi očmi.«

Ljubitelj glasbe Karl F. Klein iz Vodstvenega organa Jehovovih prič dodaja: »Prikazovanje teh slik je spremljala odlična glasba, taki biseri, kot sta Narcisa in Humoreska.«

V spomin so se vtisnili še drugi dogodki. »Tu in tam se je pripetila tudi kaka zabavna nezgoda,« se je spominjal Clayton J. Woodworth ml. »Nekoč je plošča igrala ‚Leti kot ptica k svoji gori‘, na platnu pa se je prikazala slika gromozanskega gigantozavra, velikanske predpotopne živali!«

Poleg redne »Fotodrame stvarjenja« so kmalu naredili še garnituri »Drame hevreka«. (Glej okvir.) V eni garnituri so bila posneta predavanja in plošče z glasbo, drugo garnituro pa so sestavljale plošče in diapozitivi. »Drama hevreka« resda ni imela gibljive slike, vendar so jo kljub temu uspešno prikazovali v redkeje poseljenih področjih.

Učinkovit pričevalski pripomoček

Do konca leta 1914 so »Fotodramo« predstavili skupaj več kot 9,000.000 ljudem po Severni Ameriki, Evropi in Avstraliji. Preučevalci Biblije so bili sicer maloštevilni, vendar jim ni manjkalo trdne prepričanosti, ki so jo potrebovali, da so s tem novim pripomočkom objavljali dobro novico. Z veseljem so prispevali potrebna sredstva za najetje primernih prostorov za te predstavitve. »Fotodrama stvarjenja« je torej opravila velikansko delo pri seznanjanju gledalcev z Božjo Besedo in Njegovimi nameni.

Nekdo je C. T. Russllu napisal: »Prvi ogled vaše drame je bil prelomnica v mojem življenju oziroma moral bi reči: bil je prelomnica v mojem poznavanju Biblije.« Neka gospa pa je dejala: »Malo je manjkalo, da me ni vsrkal živi pesek nevere. Menim, da me je rešila ‚Fotodrama stvarjenja‘, ki smo jo videli tukaj prejšnje poletje. [. . .] Sedaj uživam mir, ki ga svet ne more dati in ga ne bi prodala niti za vse bogastvo na njem.«

Demetrius Papageorge, dolgoletni član osebja na sedežu Skupnosti, je pripomnil: »Če upoštevamo maloštevilnost Preučevalcev Biblije in sorazmerno malo sredstev, ki so jih imeli na razpolago, je bila ‚Fotodrama‘ mojstrski projekt. Za njo je resnično stal Jehovov duh!«

[Okvir/slike na straneh 8, 9]

»Drama hevreka«

Osem mesecev po premieri »Fotodrame« je Skupnost videla, da bi bilo treba priskrbeti še eno različico te fotodrame, in to je imenovala »Drama hevreka«. Celotno »Fotodramo« so še naprej prikazovali v večjih mestih, z garniturama »Hevreka« pa so isto temeljno sporočilo predstavili po vaseh in podeželju. Za eno verzijo »Drame hevreka« so dejali, da daje »sestram izredno priložnost« za oznanjevanje. Zakaj? Ker je kovček z gramofonskimi ploščami tehtal samo 14 kilogramov. Za predstavitev pa je seveda bilo treba prinesti še gramofon.