Ali živite skladno s svojo posvetitvijo?

»Vse, kar storite, delajte iz duše, kakor Gospodu [Jehovu, NW] in ne ljudem.« (KOLOŠANOM 3:23)

1. Kaj v svetnih zvezah pomeni izraz »biti posvečen«?

KAKO športnikom uspe dosegati vrhunske rezultate? Najboljši pri tenisu, nogometu, košarki, bejzbolu, atletiki, golfu ali katerem koli drugem športu dosežejo vrh zato, ker so se tem dejavnostim povsem posvetili. Telesna in duševna pripravljenost sta jim najpomembnejši. To se dobro sklada z eno od definicij besede »posvečen«, namreč »popolnoma predan nekemu nazoru oziroma dejavnosti«.

2. Kaj »posvetitev« pomeni v Bibliji? Ponazorite.

² Kakšen pa je biblijski pomen besede »posvetitev«? Beseda »posvetiti« je prevod hebrejskega glagola, ki pomeni »ostati ločen; biti ločen; odmakniti se«. * V starem Izraelu je veliki duhovnik Aron na turbanu nosil »sveto znamenje posvetitve«, svetlečo ploščico iz čistega zlata z vrezanimi hebrejskimi besedami »Svetost pripada Jehovu«. To je velikega duhovnika spominjalo, da ne sme delati nič takega, s čimer bi oskrunil svetišče, »ker [je imel] na sebi znamenje posvetitve, mazilno olje svojega Boga«. (2. Mojzesova 29:6; 39:30; 3. Mojzesova 21:12; vse NW)

3. Kako naj bi posvetitev vplivala na naše vedenje?

³ Iz tega lahko vidimo, da je posvetitev nekaj zelo pomembnega. Pomeni, da se človek prostovoljno poenači z Božjim služabnikom in vsekakor živi čisto. Potemtakem lahko razumemo, zakaj je apostol Peter navajal Jehovove besede: »Sveti bodite, ker sem jaz svet.« (1. Petrov 1:15, 16) Ker smo posvečeni kristjani, imamo veliko odgovornost, da živimo skladno s svojo posvetitvijo in ostanemo zvesti do konca. Kaj pa spada h krščanski posvetitvi? (3. Mojzesova 19:2; Matevž 24:13)

4. Kaj je treba storiti, da bi se posvetili, in s čim lahko to primerjamo?

⁴ Potem ko smo si pridobili točno spoznanje o Bogu Jehovu in njegovih namenih ter o Jezusu Kristusu in njegovi vlogi v Božjih namenih, smo se osebno odločili, da bomo služili Bogu z vsem srcem, umom, dušo in močjo. (Marko 8:34; 12:30; Janez 17:3) Na to lahko gledamo tudi kot na osebno zaobljubo, neomejeno posvetitev Bogu. Bogu se nismo posvetili zaradi nekakšne čustvene zanesenosti. O posvetitvi smo skrbno razmislili in glede tega molili, torej smo uporabljali šolano zmožnost razmišljanja. Zato ta odločitev ni bila začasna. Ne moremo biti podobni človeku, ki začne orati njivo in nato kar odneha, ker je pač delo pretežko ali ker se mu zdi, da je žetev predaleč oziroma sploh ni gotova. Preglejmo nekaj primerov ljudi, ki so ‚držali z roko za plug‘ teokratičnih odgovornosti v vsakršnih težavnih razmerah. (Lukež 9:62; Rimljanom 12:1, 2)

Nista se odpovedala svoji posvetitvi

5. Zakaj je bil Jeremija izreden zgled Božjega posvečenega služabnika?

⁵ Jeremija je služil kot prerok v Jeruzalemu več kot 40 let (647–607 pr. n. š.) in to ni  bila lahka naloga. Zelo se je namreč zavedal svojih omejitev. (Jeremija 1:2–6) Za to, da je dnevno lahko imel opravka s trdovratnimi Judi, je potreboval pogum in zdržljivost. (Jeremija 18:18; 38:4–6) Toda zaupal je v Boga Jehova in ta ga je krepil, da se je izkazal za res posvečenega Božjega služabnika. (Jeremija 1:18, 19)

6. Kakšen zgled nam je dal apostol Janez?

⁶ Kaj pa zvesti apostol Janez, ki so ga zato, ker je govoril ‚besedo Božjo in pričeval o Jezusu‘, v starosti izgnali na negostoljubni otok Patmos? (Razodetje 1:9) Janez je zdržal in ostal zvest krščanski posvetitvi kakih 60 let. Živel je še po tem, ko je rimska vojska uničila Jeruzalem. Imel je prednost napisati evangelij, tri navdihnjena pisma in knjigo Razodetje, v kateri je napovedal vojno harmagedon. Ali je odnehal, ko je izvedel, da harmagedona ne bo dočakal? Ali se ga je polastila otopelost? Ne, Janez je ostal zvest do smrti; vedel je, da se bodo njegova videnja izpolnila pozneje, čeprav je bil ‚[določeni, NW] čas blizu‘. (Razodetje 1:3; Daniel 12:4)

Sodobni zgledi posvečenosti

7. Kako je bil neki brat dober zgled krščanske posvečenosti?

⁷ V novejšem času so tisoči zvestih kristjanov goreče vztrajali pri svoji posvetitvi, čeprav so umrli, ne da bi bili priča harmagedonu. Eden takšnih ljudi je bil Ernest E. Beavor iz Anglije. Leta 1939, na začetku 2. svetovne vojne, je postal Priča, se odpovedal uspešnemu poslu izdelovanja fotografij za tisk in pričel s polnočasno strežbo. Zaradi krščanske nevtralnosti so ga za dve leti zaprli. Družina ga je podpirala in leta 1950 so njegovi trije otroci obiskali Watchtowerjevo biblijsko šolo Gilead v New Yorku, kjer so se izšolali za misijonarje. Brat Beavor je bil tako goreč oznanjevalec, da so ga prijatelji imenovali Ernie Harmagedon. Zvestovdano je živel skladno s svojo posvetitvijo in prav do smrti leta 1986 razglašal, da se Božja vojna harmagedon naglo približuje. Na svojo posvetitev ni gledal kot na pogodbo z Bogom, sklenjeno za določen čas! * (1. Korinčanom 15:58)

8., 9. a) Kakšen zgled je dalo mnogo mladeničev v Španiji med Francovim režimom? b) Kaj bi se bilo primerno vprašati?

⁸ Drug zgled neomajne gorečnosti prihaja iz Španije. Med Francovim režimom (1939–75) se je na stotine posvečenih mladih Prič postavilo na stran krščanske nevtralnosti. Mnogi so v vojaških zaporih  preživeli po deset let ali več. Neki Pričevalec, Jesús Martín, je bil celo obsojen na skupaj 22 let zapora. Med bivanjem v vojaškem zaporu v Severni Afriki so ga hudo pretepli. Ni mu bilo lahko, vendar ni hotel poteptati svojih načel.

⁹ Ti mladeniči večinoma niso vedeli, kdaj jih bodo izpustili oziroma ali jih sploh bodo, saj so jih obsodili na večkratne, zaporedne kazni. Kljub temu so v zaporu ostali značajni in goreči za strežbo. Ko so se leta 1973 razmere končno pričele izboljševati, so mnoge od teh Pričevalcev, ki so bili v svojih zgodnjih 30 letih, izpustili iz zapora in ti so takoj stopili v polnočasno strežbo. Nekateri od njih so postali posebni pionirji in potujoči nadzorniki. V zaporu so živeli skladno s svojo posvetitvijo in večina je tako ravnala tudi po izpustitvi. * Kako pa je z nami danes? Ali smo zvesti svoji posvetitvi, kakor so bili ti zvestovdani kristjani? (Hebrejcem 10:32–34; 13:3)

Pravilen pogled na našo posvetitev

10. a) Kako naj bi gledali na svojo posvetitev? b) Kako Bog gleda na našo službo njemu?

¹⁰ Kako gledamo na našo posvečenost Bogu, da bomo izpolnjevali njegovo voljo? Ali nam je najpomembnejša v življenju? Vsi naj bi ne glede na to, ali smo mlajši ali starejši, poročeni ali samski, zdravi ali bolni, stremeli za tem, da glede na svoje okoliščine živimo skladno s posvetitvijo. Nekomu morda razmere dovoljujejo, da služi v polnočasni strežbi kot pionir, prostovoljec v enem od podružničnih uradov Watch Tower Society, misijonar ali potujoči strežnik. Po drugi strani pa imajo morda nekateri starši polne roke dela, ko skrbijo za telesne in duhovne potrebe družine. Ali je sorazmerno malo ur, ki jih ti porabijo za strežbo vsak mesec, v Jehovovih očeh vredno kaj manj kakor mnogo ur, ki jih naredi polnočasni služabnik? Ne. Bog od nas nikoli ne pričakuje nečesa, česar nimamo. Apostol Pavel je navedel naslednje načelo: »Če je dobra volja, prijetna je po tem, kar kdo ima, ne po tem, česar nima.« (2. Korinčanom 8:12)

11. Od česa je odvisna naša rešitev?

¹¹ Vsekakor pa naša rešitev ni odvisna od česa, kar bi lahko storili mi, temveč od Jehovove nezaslužene dobrotljivosti po našem Gospodu, Kristusu Jezusu. Pavel je razločno pojasnil: »Vsi so se pregrešili ter nimajo slave Božje in dobivajo opravičenje daroma ž njegovo milostjo [nezasluženo dobrotljivostjo, NW] po odkupu, ki je v Kristusu Jezusu.« Seveda pa z deli dokazujemo,  da dejavno verujemo v Božje obljube. (Rimljanom 3:23, 24; Jakob 2:17, 18, 24)

12. Zakaj naj se ne bi primerjali z drugimi?

¹² Nikakor ni treba, da bi se z drugimi primerjali glede časa, ki ga preživimo v Božji službi, tega, koliko biblijske literature oddamo, ali tega, koliko biblijskih poukov vodimo. (Galatom 6:3, 4) Ne glede na to, kaj dosegamo v krščanski strežbi, si moramo vsi zapomniti Jezusove besede, ki nas navajajo k ponižnosti: »Tako tudi vi, kadar storite vse, kar vam je ukazano, recite: Nepridni hlapci smo; storili smo le, kar smo bili dolžni storiti.« (Lukež 17:10) Kako pogosto lahko zares rečemo, da smo storili ‚vse, kar nam je bilo ukazano‘? Zato ostaja vprašanje: Kakšna naj bi bila kvaliteta naše službe Bogu? (2. Korinčanom 10:17, 18)

Dobro izkoristimo vsak dan

13. Kakšen vzgib potrebujemo pri izpolnjevanju svoje posvetitve?

¹³ Pavel je potem, ko je svetoval ženam, možem, otrokom, staršem in sužnjem, napisal: »Vse, kar storite, delajte iz duše, kakor Gospodu [Jehovu, NW] in ne ljudem, vedoč, da od Gospoda [Jehova, NW] prejmete povračilo dediščine; Gospodu Kristusu hlapčujete.« (Kološanom 3:23, 24) Ne služimo za to, da bi s svojimi dosežki v Jehovovi službi naredili vtis na ljudi. Skušamo služiti Bogu, tako da posnemamo zgled Jezusa Kristusa. In Jezus je svojo sorazmerno kratko strežbo izpolnjeval s čutom nujnosti. (1. Petrov 2:21)

14. Na kaj je Peter opozoril v zvezi z zadnjimi dnevi?

¹⁴ Apostol Peter je ravno tako kazal čut nujnosti. V svojem drugem pismu je opozoril na  to, da se bodo v zadnjih dneh pojavili posmehovalci (odpadniki in dvomljivci), ki bodo skladno s svojimi poželenji dvomili glede Kristusove navzočnosti. Vendar je Peter rekel: »Gospod [Jehova, NW] ne odlaša obljube, kar imajo nekateri za odlašanje; temuč potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja. Pride pa dan Gospodov [Jehovov, NW] kakor tat.« Da, Jehovov dan bo gotovo prišel. Zato naj bi se vsak dan zanimali za to, koliko je naša vera v Božje obljube resnično neomajna in trdna. (2. Petrov 3:3, 4, 9, 10)

15. Kako naj bi gledali na vsak dan v svojem življenju?

¹⁵ Da bi vestno živeli skladno s posvetitvijo, bi morali vsak dan izkoristiti v slavo Jehovu. Ali se lahko na koncu vsakega dne ozremo in vidimo, kako smo na neki način prispevali k posvetitvi Božjega imena in objavljanju kraljestvene dobre novice? Morda smo k temu prispevali s čistim vedenjem, krepilnimi pogovori ali ljubečim zanimanjem za družino in prijatelje. Ali smo izkoristili priložnosti in drugim govorili o našem krščanskem upanju? Smo komu pomagali, da je pričel resno razmišljati o Božjih obljubah? Vsak dan storimo nekaj pozitivnega v duhovnem pomenu, saj bo to tako, kakor da bi nalagali na obilen duhovni bančni račun. (Matevž 6:20; 1. Petrov 2:12; 3:15; Jakob 3:13)

Ohranite jasen pogled

16. Kako nas Satan skuša navesti, da bi v posvečenosti Bogu popustili?

¹⁶ Živimo v času, ki postaja za kristjane vse težji. Satan in njegovi zastopniki skušajo zabrisati  razliko med dobrim in slabim, čistim in nečistim, moralnim in nemoralnim, etičnim in neetičnim. (Rimljanom 1:24–28; 16:17–19) S televizijskim daljinskim upravljalcem ali računalniško tipkovnico nam je zelo olajšal možnost, da si onesnažimo srce in um. Tako lahko naš duhovni pogled postane nejasen oziroma ne vidimo več ostro, zaradi česar potem ne moremo sprevideti Satanovih zvijač. Če odstopamo od svojih duhovnih vrednot, lahko naša odločenost, da bomo živeli skladno s svojo posvetitvijo, oslabi in naš prijem za »plug« lahko popusti. (Lukež 9:62; Filipljanom 4:8)

17. Kako nam Pavlov nasvet lahko pomaga ohraniti odnos z Bogom?

¹⁷ Zato so Pavlove besede občini v Tesaloniki nadvse primerne: »To namreč je volja Božja, posvečenje vaše, da se zdržujete nečistosti; da ve vsak izmed vas posodo svojo pridobiti si v posvečenju in časti, ne v strasti poželenja kakor pogani, ki ne poznajo Boga.« (1. Tesaloničanom 4:3–5) Nekateri so zanemarili svojo posvečenost Bogu in so bili zaradi nemorale izobčeni iz krščanske občine. Dovolili so, da jim je odnos z Bogom oslabel, tako da Bog v njihovem življenju ni bil več pomemben. Vendar je Pavel rekel: »Bog nas ni poklical k nečistosti, ampak v posvečenje. Zatorej, kdor to zameta, ne zameta človeka, marveč Boga, ki je tudi dal svetega Duha svojega v vas.« (1. Tesaloničanom 4:7, 8)

Kako ste se odločili?

18. Kaj naj bi bili odločeni delati?

¹⁸ Kako naj bi bili odločeni ravnati, če se zavedamo, kako pomembna je naša posvečenost Bogu Jehovu? Trdno naj bi se odločili, da bomo v življenju in strežbi ohranili čisto vest. Peter je prigovarjal: »Dobro vest imejte, da se v tem, za kar vas obrekujejo, osramote tisti, ki grdijo vaše lepo vedenje v Kristusu.« (1. Petrov 3:16) Morda moramo zaradi krščanskega ravnanja trpeti in prenašati žalitve, ampak to je zaradi vere in zvestovdanosti Bogu doživljal tudi Kristus. Peter je dejal: »Ker je torej Kristus trpel v mesu, oborožite se tudi vi z istim mišljenjem, ker kdor je trpel v mesu, je pri koncu z grehom.« (1. Petrov 4:1)

19. Kaj želimo, da bi se reklo o nas?

¹⁹ Če smo torej trdno odločeni živeti skladno s svojo posvetitvijo, bomo obvarovani pred pastmi Satanovega sveta, ki je duhovno, moralno in fizično bolan. In ne le to. Pridobili si bomo zaupanje, da nas Bog priznava, in to je mnogo boljše od česar koli, kar bi nam lahko ponudil Satan s svojimi zastopniki. Zato nikoli ne dopustimo, da bi se o nas reklo, da smo opustili ljubezen, ki smo jo imeli na začetku spoznavanja resnice. Namesto tega naj se o nas reče to, kar je bilo rečeno za kristjane v tiatirski občini v prvem stoletju: »Vem za dela tvoja in ljubezen in vero in službo in stanovitnost tvojo ter da je zadnjih del tvojih več nego prvih.« (Razodetje 2:4, 18, 19) Zato ne bodimo mlačni glede naše posvečenosti, temveč bodimo ‚goreči v duhu‘, vneti prav do konca, ki je blizu. (Rimljanom 12:11; Razodetje 3:15, 16)

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

• Kaj spada k posvetitvi?

• Kateri zgledi posvečenih Božjih služabnikov v preteklosti in danes so vredni, da jih posnemamo?

• Kako naj bi gledali na našo službo Bogu?

• Kako naj bi bili odločeni ravnati v zvezi z našo posvečenostjo Bogu?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 15]

Jeremija je ostal zvest kljub krutemu ravnanju

[Slika na strani 16]

Ernest Beavor je kot goreč kristjan dal zgled svojim otrokom

[Slika na strani 17]

Na stotine mladih Prič je v španskih zaporih ostalo značajnih

[Slika na strani 18]

Vsak dan storimo nekaj pozitivnega v duhovnem pomenu