Iščite Jehova pred dnevom njegove jeze
Iščite Jehova pred dnevom njegove jeze
»Iščite GOSPODA, [. . .] iščite pravičnost, iščite ponižnost; morda doboste skrivališče ob dnevi jeze GOSPODOVE!« (ZEFANIJA 2:3)
1. Kakšno je bilo duhovno stanje Judovega naroda, ko je Zefanija začel svoje preroško delo?
ZEFANIJA je svoje preroško delo začel v odločilnih trenutkih Judove zgodovine. Duhovno stanje naroda je bilo zelo slabo. Ljudje so se po vodstvo obračali na poganske duhovnike in astrologe, namesto da bi zaupali Jehovu. V deželi se je razbohotil Baalov kult, katerega sestavni del so bili obredi plodnosti. Državni voditelji – knezi, plemiči in sodniki – so zatirali prav tiste, katere naj bi ščitili. (Zefanija 1:9; 3:3) Nič čudnega, da se je Jehova odločil ‚iztegniti roko‘ zoper Juda in Jeruzalem ter ju uničiti! (Zefanija 1:4)
2. Kakšno upanje je obstajalo za Božje zveste služabnike na Judovem?
2 Naj je bil položaj še tako slab, je vseeno obstajal žarek upanja. Na prestolu je bil zdaj Amonov sin, Josija. Bil je še deček, toda iskreno je ljubil Jehova. Če bi novi kralj na Judovem obnovil čisto čaščenje, bi to zelo opogumilo peščico, ki je zvesto služila Bogu! In morda bi to navedlo še druge, da bi se jim pridružili ter bili tako tudi oni obvarovani ob dnevu Jehovove jeze.
Zahteve za preživetje
3., 4. Katere tri zahteve mora izpolniti vsak, ki želi biti obvarovan v ‚dnevu GOSPODOVE jeze‘?
3 Ali bi bil ob tem dnevu Jehovove jeze res lahko kdo obvarovan? Lahko, vendar le, če bi izpolnil troje pogojev, zapisanih v Zefaniju 2:2, 3. Med branjem teh vrstic bodimo posebej pozorni na te zahteve. Zefanija je napisal: »Preden se uresniči, kar je ukrenjeno (tisti dan poleti mimo kakor pleve), preden pride nad vas togota srda GOSPODOVEGA, preden pride nad vas dan jeze GOSPODOVE! Iščite GOSPODA [Jehova, NW], vsi krotki v deželi [na zemlji, NW], ki ste vršili sodbo njegovo; iščite pravičnost, iščite ponižnost; morda doboste skrivališče ob dnevi jeze GOSPODOVE!«
4 Da bi bil človek obvarovan, mora torej iskati: 1. Jehova, 2. pravičnost in 3. ponižnost. Te zahteve bi morale nas danes zelo zanimati. Zakaj? Ravno tako, kakor je namreč nad Juda in Jeruzalem v sedmem stoletju pr. n. š. prišel dan obračuna, tudi narodi tako imenovanega krščanstva, pravzaprav kar vsi hudobni, plujejo proti odločilnemu spopadu z Bogom Jehovom v prihajajoči ‚veliki stiski‘. (Matevž 24:21) Vsi, ki želijo biti takrat skriti, morajo že danes odločno ukrepati. Kako pa? Tako, da iščejo Jehova, pravičnost in ponižnost, preden bo prepozno!
5. Kaj danes spada k ‚iskanju Jehova‘?
5 Morda boste rekli: ‚Saj sem posvečen, krščen Božji služabnik, Jehovova priča. Ali nisem že izpolnil teh zahtev?‘ Dejansko je potrebno več, kot le posvetiti se Jehovu. Izrael je bil posvečen narod, toda Judovo ljudstvo v Zefanijevih dneh ni živelo v skladu s to posvetitvijo. Posledica je bila, da je bilo nazadnje zavrženo. Danes ‚iskati Jehova‘ pomeni razvijati in tudi ohranjati z njim prisrčen oseben odnos ter biti povezani z njegovo zemeljsko organizacijo. Pomeni tudi spoznavati, kako Jehova gleda na stvari, in upoštevati njegove občutke. Jehova iščemo, če pazljivo preučujemo njegovo Besedo, o njej poglobljeno premišljujemo in njene nasvete udejanjamo v življenju. Če poleg tega iščemo Jehovovo vodstvo še z gorečo molitvijo in se pustimo voditi njegovemu svetemu duhu, se nam krepi odnos z njim in nas srce žene, da mu služimo ‚iz vsega srca svojega in iz vse duše in moči svoje‘. (5. Mojzesova 6:5; Galatom 5:22–25; Filipljanom 4:6, 7; Razodetje 4:11)
6. Kako ‚iščemo pravičnost‘ in zakaj je to mogoče celo v tem svetu?
6 Druga zahteva, omenjena v Zefaniju 2:3, je ‚iskanje pravičnosti‘. Večina nas je naredila pomembne spremembe, da smo lahko izpolnili pogoje za krščanski krst. Vendar pa se moramo tudi naprej v življenju ravnati po Božjih pravičnih merilih. Nekateri so dobro začeli, a so dovolili, da so se omadeževali s svetom. Resda pravičnosti ni lahko iskati, saj okoli nas živijo ljudje, katerim so spolna nemorala, laganje in drugi grehi nekaj normalnega. Toda če imamo močno željo, da bi ugajali Jehovu, lahko premagamo vsako težnjo po tem, da bi iskali priznanje sveta, tako da bi se skušali pomešati z njim. Juda je izgubil Božjo naklonjenost, ker je posnemal brezbožne sosednje narode. Namesto da bi posnemali ta svet, bodimo raje »posnemalci Boga« in razvijajmo »novo osebnost, ustvarjeno po Božji volji v resnični pravičnosti in zvestovdanosti«. (Efežanom 4:24, NW; 5:1)
7. Kako ‚iščemo ponižnost‘?
7 V Zefaniju 2:3 je kot tretji dejavnik, če želimo biti skriti ob dnevu Jehovove jeze, omenjeno to, da moramo ‚iskati ponižnost‘. Vsak dan srečujemo moške, ženske in mlade, ki so vse prej kot ponižni. Njim se krotkost zdi hiba. Podredljivost se jim zdi resna slabost. So zahtevni, sebični in nepopustljivi. Menijo, da morajo tisto, do česar imajo »pravico« oziroma pri čemer imajo prednost, dobiti za vsako ceno. Kako žalostno bi bilo, če bi se katero od teh stališč prijelo tudi nas! Zdaj je čas, da ‚iščemo ponižnost‘. Kako pa? Tako da se podrejamo Bogu, ponižno sprejemamo njegovo disciplino in se uklanjamo njegovi volji.
Zakaj »morda« skriti?
8. Kaj v Zefaniju 2:3 nakazuje beseda »morda«?
8 Kot smo lahko videli, v Zefaniju 2:3 piše: »Morda doboste skrivališče ob dnevi jeze GOSPODOVE!« Zakaj je Zefanija uporabil besedo »morda«, ko je nagovarjal ‚ponižne na zemlji‘? Ti ponižni so res ubrali pozitivne korake, toda to še ni bil razlog za samozavest. Svoje življenjske poti namreč še niso končali v zvestobi. Lahko bi se zgodilo, da bi nekateri med njimi še grešili. Enako je z nami. Jezus je dejal: »Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen.« (Matevž 24:13, SSP) Rešitev ob dnevu Jehovove jeze je torej odvisna od tega, ali stalno delamo to, kar je prav v Božjih očeh. Ali je to tudi vaša trdna odločitev?
9. Katera častivredna dejanja je storil mladi kralj Josija?
9 Videti je, da so Zefanijeve besede kralja Josija spodbudile, da je ‚iskal Jehova‘. V Svetem pismu beremo: »V osmem letu [. . .] kraljevanja svojega, ko je bil [Josija] še deček [star okoli 16 let], je začel iskati Boga očeta svojega Davida.« (2. letopisov 34:3 ) Josija je prav tako ‚iskal pravičnost‘, saj beremo: »V dvanajstem letu [ko je bilo Josiju okoli 20 let] je začel očiščevati Judo in Jeruzalem višav in Ašer ter izrezanih in ulitih podob. In podrli so oltarje Baalov vpričo njega.« (2. letopisov 34:3, 4) Poleg tega je Josija tudi ‚iskal ponižnost‘, ko je ponižno želel ugoditi Jehovu s tem, da je deželo očistil malikovalstva in drugih krivoverskih navad. Kako zelo so se morali teh dogodkov razveseliti drugi ponižni!
10. Kaj se je leta 607 pr. n. š. zgodilo v Judu in kdo je bil obvarovan?
10 Med Josijevim vladanjem se je k Jehovu vrnilo mnogo Judov. Vendar se je po Josijevi smrti večina spet vrnila na stara pota in se vdajala navadam, ki jih Bog nikakor ni sprejemal. Nazadnje so leta 607 pr. n. š. po Jehovovi odredbi Judovo preplavili Babilonci in razdejali glavno mesto Jeruzalem. Pa vendar vse še ni bilo izgubljeno. Prerok Jeremija, Etiopec Ebedmelek, Jonadabovi potomci ter drugi Bogu zvesti posamezniki so bili ob tem dnevu Jehovove jeze skriti. (Jeremija 35:18, 19; 39:11, 12, 15–18)
Božji sovražniki – pozor!
11. Zakaj je danes izziv ostati zvest Bogu in o čem bi morali sovražniki Jehovovega ljudstva razmisliti?
11 Med čakanjem na dan, ko bo Jehova izlil svojo jezo nad to hudobno stvarnostjo, ‚prihajamo v mnogotere izkušnjave‘. (Jakob 1:2) V več deželah, v katerih sicer trdijo, da cenijo svobodo veroizpovedi, so preračunljivi duhovniki izrabili svoj vpliv na posvetne oblasti za to, da so Božjemu ljudstvu nakopali surovo preganjanje. Brezvestni ljudje obrekujejo Jehovove priče in jih označujejo za »nevaren kult«. Bog dobro ve za njihovo početje, in to ne bo ostalo nekaznovano. Dobro bi bilo, če bi ti njegovi sovražniki razmislili o tem, kaj se je zgodilo z nekaterimi staroveškimi sovražniki njegovega ljudstva, kot so bili Filistejci. Prerokba se glasi: »Gaza bo opuščena in Askelon bo puščava, iz Asdoda preženo prebivalce ob belem dne in Ekron bo izruvan.« Filistejska mesta –Gaza, Askelon, Asdod in Ekron – so bila opustošena. (Zefanija 2:4–7)
12. Kaj se je zgodilo s Filistejo, Moabom in Amonom?
12 Prerokba se takole nadaljuje: »Slišal sem zasmehovanje Moabovo in preklinjanje sinov Amonovih, s katerim so zasmehovali ljudstvo moje in sebe veličili proti njegovemu kraju.« (Zefanija 2:8) Egipt in Etiopija sta res veliko pretrpela ob vdoru Babiloncev. Kakšna pa je Božja sodba zoper Moab in Amon, naroda potomcev Abrahamovega nečaka Lota? Jehova je napovedal: »Gotovo bode Moab kakor Sodoma in sinovi Amonovi kakor Gomora.« Ponosna Moab in Amon ne bosta skrita pred Božjo obsodbo, kakor sta to bili njuni prednici, Lotovi hčeri, ki sta preživeli uničenje Sodome in Gomore. (Zefanija 2:9–12; 1. Mojzesova 19:16, 23–26, 36–38) Kje so danes Filisteja in filistejska mesta? In kaj se je zgodilo z nekoč ponosnima Moabom in Amonom? Če jih še toliko iščete, jih ne boste našli.
13. Kaj so arheologi odkrili v Ninivah?
13 V Zefanijevih dneh je bil asirski imperij na višku svoje moči. Arheolog Austen Layard je del kraljeve palače, ki jo je odkril v asirskem glavnem mestu Ninive, takole opisal: »Stropi [. . .] so bili razdeljeni na štirikotnike, poslikane z rožami ali pa živalmi. Nekateri so bili prevlečeni s slonovino in vsak je bil obrobljen z ličnimi črtami in ornamenti. Tramovi in sobne stene so bili morda okrašeni ali celo prevlečeni z zlatom in srebrom; leseni deli zgradbe pa so bili narejeni iz najdragocenejšega lesa, med katerim je bila na najvidnejšem mestu cedrovina.« Pa vendar naj bi bila po Zefanijevi prerokbi Asirija uničena, njeno glavno mesto Ninive pa postalo ‚samota‘. (Zefanija 2:13)
14. Kako se je Zefanijeva prerokba zoper Ninive izpolnila?
14 Mogočne Ninive so bile samo 15 let zatem, ko je Zefanija izgovoril to prerokbo, porušene in kraljeva palača v njih zravnana z zemljo. To ponosno mesto je bilo spremenjeno v prah. Kako obsežno bo uničenje, je bilo živo napovedano z naslednjimi besedami: »Tudi pelikani in ježi bodo prenočevali na glavičih njih [podrtih] stebrov. Glas vetra bo pel v oknu, razvaline bodo na pragih.« (Zefanija 2:14, 15) Ninivske veličastne zgradbe bodo dobre le še za ježe in pelikane. Z mestnih ulic bo izginil trgovski vrvež, vpitje vojščakov in monotono petje duhovnikov. Na nekoč živahnih ulicah bo slišati le še preplašeno petje z oken, morda otožno petje ptice ali pa zavijanje vetra. Podobno naj končajo vsi Božji sovražniki!
15. Kaj se lahko naučimo iz tega, kar se je zgodilo Filisteji, Moabu, Amonu in Asiriji?
15 Kaj se lahko naučimo iz tega, kar se je zgodilo s Filistejo, Moabom, Amonom in Asirijo? Naučimo se tole: Jehovovi služabniki se naših sovražnikov nimamo kaj bati. Jehova vidi vse, kar počno nasprotniki njegovega ljudstva. V zgodovini je že ukrepal zoper svoje sovražnike in tudi danes bo svoje obsodbe izvršil nad vso naseljeno zemljo. Toda nekateri bodo preživeli, in to bo ‚velika množica iz vsakega naroda‘. (Razodetje 7:9) Tudi vi ste lahko med njo, vendar le, če še naprej iščete Jehova, pravičnost in ponižnost.
Gorje domišljavim prestopnikom!
16. Kaj je Zefanijeva prerokba govorila o Judovih knezih in verskih voditeljih ter zakaj te besede ustrezajo tako imenovanemu krščanstvu?
16 Zefanijeva prerokba se spet osredini na Juda in Jeruzalem. V Zefaniju 3:1, 2 beremo: »Gorje tisti upornici in gnusnici, temu silovitemu mestu! Nobenega glasu ni poslušalo, za nobeno svarilo ni bilo dovzetno; v GOSPODA ni upalo, ni se bližalo svojemu Bogu.« Kako žalostno, da niso poslušali Jehova, ki jih je skušal disciplinirati! Žalostno pa je bilo tudi to, da so bili knezi, plemiči in sodniki tako neusmiljeni. Zefanija je obsodil nesramnost verskih voditeljev z besedami: »Njeni preroki so domišljavci, možje prevar, njeni duhovniki skrunijo sveto, kršijo postavo.« (Zefanija 3:3, 4, SSP) Kako dobro te besede opisujejo položaj današnjih prerokov in duhovnikov v tako imenovanem krščanstvu! Iz svojih biblijskih prevodov so domišljavo odstranili Božje ime in učijo nauke, ki napačno predstavljajo Tistega, za katerega trdijo, da ga častijo.
17. Zakaj naj bi še dalje oznanjali dobro novico, pa če ljudje poslušajo ali ne?
17 Jehova je svoje staroveško ljudstvo obzirno posvaril pred tem, kar je imel skoraj namen storiti. Poslal mu je svoje služabnike, preroke, med drugim tudi Zefanija in Jeremija, da bi ljudstvo spodbudili h kesanju. Da, »GOSPOD [. . .] krivice ne dela nobene; vsako jutro stavi na svetlo pravico svojo, ne pogreši v tem.« Kakšen pa je bil odziv? »Krivičnik pa ne pozna sramu,« je dejal Zefanija. (Zefanija 3:5) Podobno svarilo se razglaša tudi danes. Vsi oznanjevalci dobre novice sodelujete pri tem svarjenju. Še naprej neprenehoma objavljajte dobro novico! Naj ljudje poslušajo ali ne, je vaša strežba, vse dokler jo zvesto opravljate, za Boga uspešna. Če Božje delo goreče opravljate, se nimate česa sramovati.
18. Kako se bodo izpolnile besede iz Zefanija 3:6?
18 Izvršitev Božje sodbe pa ne bo pomenila le uničenja tako imenovanega krščanstva. Jehova svojo obsodbo razširja na vse narode: »Iztrebil sem poganske narode, njih utrdbe so razvaljene; opustošil sem njih ceste, da nihče ne hodi po njih; njih mesta so razdejana.« (Zefanija 3:6) Te besede so tako zanesljive, da Jehova o uničenju govori, kot da bi se to že zgodilo. Kaj se je zgodilo s filistejskimi, moabskimi in amonskimi mesti? In kaj z Ninivami, glavnim mestom Asirije? Uničenje teh mest je svarilen zgled za današnje narode. Boga se namreč ne da zasmehovati.
Še naprej iščite Jehova
19. Nad katerimi vprašanji se je vredno zamisliti?
19 V Zefanijevih dneh je Bog svojo jezo sprostil nad tistimi, ki so iz hudobnosti »pačili vse dejanje svoje«. (Zefanija 3:7) Podobno se bo zgodilo v našem času. Ali vidite dokaze, da je dan Jehovove jeze blizu? Ali ‚iščete Jehova‘, tako da berete njegovo Besedo redno, in to dnevno? Ali ‚iščete pravičnost‘, tako da živite moralno čisto življenje v skladu z Božjimi merili? In ali ‚iščete ponižnost‘, tako da ste ponižni ter ste se pripravljeni podrejati Bogu in njegovim pripravam za rešitev?
20. Katera vprašanja bomo obravnavali v zadnjem članku iz te serije o Zefanijevem prerokovanju?
20 Če bomo zvesto iskali Jehova, pravičnost in ponižnost, lahko pričakujemo, da bomo že danes deležni mnogih blagoslovov, v teh »zadnjih dneh«, v katerih je preizkušana naša vera. (2. Timoteju 3:1–5; Pregovori 10:22) Verjetno pa se sprašujemo: ‚Kako vse smo Jehovovi služabniki danes blagoslovljeni in katere blagoslove namenja Zefanijevo prerokovanje tem, ki bodo skriti v hitro bližajočem se dnevu Jehovove jeze?
Kako bi odgovorili?
• Kako ljudje ‚iščejo Jehova‘?
• Kaj vse spada k ‚iskanju pravičnosti‘?
• Kako lahko ‚iščemo ponižnost‘?
• Zakaj naj bi še naprej iskali Jehova, pravičnost in krotkost?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 18]
Ali iščete Jehova, tako da preučujete Biblijo in goreče molite?
[Slika na strani 21]
Velika množica išče Jehova, zato bo preživela dan njegove jeze