Zakaj naj bi vas zanimali Mrtvomorski zvitki?

Pred odkritjem Mrtvomorskih zvitkov so najstarejši rokopisi Hebrejskih spisov izvirali iz devetega in desetega stoletja n. š. Ali se je na te rokopise res mogoče zanesti, da zvesto prenašajo Božjo Besedo, če upoštevamo, da so Hebrejske spise končali pisati več kot tisoč let pred tem? Profesor Julio Trebolle Barrera, eden od članov mednarodne skupine urednikov Mrtvomorskih zvitkov, izjavlja: »Izaijev zvitek [iz Kumrana] je neizpodbiten dokaz, da se je biblijsko besedilo dobrih tisoč let prenašalo po rokah judovskih prepisovalcev izjemno zvesto in skrbno.«

BARRERA govori o zvitku, v katerem je napisana celotna Izaijeva knjiga. Med več kot 200 biblijskimi rokopisi, ki so jih našli v Kumranu, so do danes razpoznali dele že vseh knjig iz Hebrejskih spisov, razen Esterine knjige. Z večino knjig je drugače kot pri Izaijevem zvitku; zastopajo jih samo fragmenti, na katerih je zapisana manj kot desetina katere koli dane knjige. V Kumranu so bile najbolj priljubljene biblijske knjige Psalmi (36 prepisov), Peta Mojzesova knjiga (29 prepisov) in Izaija (21 prepisov). Te knjige so tudi največkrat citirane v Krščanskih grških spisih.

Zvitki kažejo, da v Bibliji ni prišlo do temeljnih sprememb, vendar tudi odkrivajo, da so Judje v obdobju drugega templja rabili več verzij hebrejskega biblijskega besedila, ki so se med seboj vsaka po svoje nekoliko razlikovale. V nekaterih zvitkih sta črkovanje in ubesedovanje nekoliko drugačni kot v masoretskem besedilu. Nekateri so bližji grški Septuaginti. Izvedenci so prej menili, da je lahko do razlik v Septuaginti prišlo zaradi prevajalčevih zmot ali celo namernega izmišljanja. Zvitki pa sedaj odkrivajo, da so mnoge od teh razlik nastale pravzaprav zaradi različic v hebrejskem besedilu. To lahko pojasnjuje, zakaj so v nekaterih primerih zgodnji kristjani pri citiranju stavkov iz Hebrejskih spisov uporabili drugačno besedje, kot je v masoretskem besedilu. (2. Mojzesova 1:5; Dejanja 7:14)

Ta dragocena najdba bibličnih zvitkov in fragmetov tako daje odličen temelj za preučevanje prenosa hebrejskega biblijskega besedila. Mrtvomorski zvitki potrjujejo vrednost Septuaginte in tudi Samarijanskega peteroknjižja za besedilno primerjavo. Biblijskim prevajalcem so dodaten vir pri tem, ko razmišljajo o možnih popravkih k masoretskemu besedilu. V nekaterih primerih potrjujejo odločitve Odbora za pripravo biblijskega prevoda New World, da vrne ime Jehova na mesta, s katerih so ga v masoretskem besedilu odstranili.

Zvitki, v katerih so opisana pravila in verovanja kumranske ločine, jasno kažejo, da v Jezusovih  dneh ni obstajala le ena oblika judovstva. Kumranska ločina je imela drugačne običaje kot farizeji in saduceji. Verjetno se je zaradi takšnih razlik nazadnje umaknila v pustinjo. V sebi so napačno videli izpolnitev Izaija 40:3 o glasu v puščavi, ki ravná pot Jehovu. Nekaj fragmentov zvitkov govori o Mesiju, ki naj bi po mišljenju avtorjev prišel prav kmalu, kar je še zlasti zanimivo zaradi Lukeževe pripombe, da »je ljudstvo čakalo« Mesijev prihod. (Lukež 3:15)

Mrtvomorski zvitki nam pomagajo nekoliko razumeti ozadje judovskega življenja v času Jezusovega oznanjevanja. Dajejo informacije za primerjalno proučevanje staroveškega hebrejskega in biblijskega besedila. Vendar je treba natančno analizirati še besedilo številnih Mrtvomorskih zvitkov. Potemtakem se bo morda še pridobilo nove vpoglede. Da, medtem ko se gibamo skozi 21. stoletje, največje arheološko odkritje 20. stoletja še vedno navdušuje strokovnjake in preučevalce Biblije.

[Navedbe virov slik na strani 7]

Izkopavanja pri Kumranu: Pictorial Archive (Near Eastern History) Est.; rokopis: Courtesy of Shrine of the Book, Israel Museum, Jerusalem