Kaj je duhovni raj?

GUSTAVA so vzgajali v majhnem mestu v Braziliji. * Že od otroštva so ga učili, da gredo dobri ljudje po smrti v nebesa. O Božjem namenu, da bo zvesto človeštvo nekoč uživalo popolno življenje v zemeljskem raju, ni vedel ničesar. (Razodetje 21:3, 4) In še nečesa ni vedel. Ni se zavedal, da je lahko že sedaj v duhovnem raju.

Ali ste že kdaj slišali za duhovni raj? Ali veste, kaj je to in kaj je potrebno za to, da bi ga bili deležni? Vsakdo, kdor hoče biti zares srečen, mora vedeti za ta raj.

Dognati, kje je duhovni raj

Réči, da človek že danes lahko živi v raju, morda ne zveni stvarno. Ta svet je težko raj. Preveč ljudi doživlja to, kar je opisal starodavni hebrejski kralj: »Glej, solze stiskanih, in niso imeli tolažitelja; in na strani njih tlačiteljev je bila moč in ni jim bilo tolažitelja.« (Propovednik 4:1) Na stotine milijonov ljudi trpi pod pokvarjenimi političnimi, verskimi in gospodarskimi sistemi in nima olajšanja, nima »tolažitelja«. Mnogi drugi se naprezajo, da bi plačali račune, vzgajali svoje otroke, in počnejo še nešteto stvari, da bi se lahko prebijali. Tudi takšni bi se verjetno razveselili tolažitelja, ki bi jim vsaj malo olajšal breme. Življenje za vse te še zdaleč ni rajsko.

Kje je torej duhovni raj? Slovenska beseda za raj, »paradiž«, je povezana z grško, perzijsko ter hebrejsko besedo, in vsaka govori o parku ali vrtu, mirnem, osvežujočem kraju. Biblija obljublja, da bo zemlja nekega dne dobeseden raj, vrtu podoben dom za brezgrešno človeško raso. (Psalm 37:10, 11) S tem v mislih vidimo, da je duhovni raj okolje, ki ugaja očem in pomirja živce ter posamezniku omogoča, da uživa mir s sočlovekom in z Bogom. Gustavo je ugotovil, da tak raj danes obstaja in v njem je vse več ljudi.

Gustavo se je v 12. letu starosti odločil, da želi biti rimskokatoliški duhovnik. Z odobrenjem staršev se je udeležil verskega seminarja. Tam se je začel ukvarjati še z glasbo, dramo in politiko, kar je cerkev pač podpirala, da bi privabila mlade. Vedel je, da naj bi se duhovnik predal ljudem in da se ne more poročiti. Toda Gustavo je poznal nekatere duhovnike in seminariste, ki so se spuščali v nemoralno početje. V takem ozračju je kmalu začel veliko piti. Jasno, še vedno ni našel duhovnega raja.

Nekega dne je prebral biblijski traktat, ki je govoril o zemeljskem raju. Ob njem je začel razmišljati o smislu življenja. Gustavo pravi: »Začel sem pogosto brati Biblijo, vendar je nisem razumel. Opazil nisem niti tega, da ima Bog ime.« Pustil je seminar in pristopil k Jehovovim pričam ter zaprosil za pomoč, da bi razumel Biblijo. Zatem je hitro napredoval in kmalu posvetil svoje življenje Bogu. Spoznaval je duhovni raj.

 Ljudstvo Božjemu imenu

Gustavo je spoznal, da Božje ime, Jehova, ni le ena od reči, za katere naj bi se biblijski učenec pač zanimal. (2. Mojzesova 6:3) Je pomemben del pravega čaščenja. Jezus je svoje sledilce učil moliti: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje.« (Matevž 6:9) Učenec Jakob je o Nejudih, ki so se pokristjanili, dejal: ‚Bog je obiskal pogane, da bi izmed njih prejel ljudstvo imenu svojemu.‘ (Dejanja 15:14) V prvem stoletju je bilo ‚ljudstvo imenu njegovemu‘ krščanska občina. Ali danes obstaja kako ljudstvo Božjemu imenu? Da, in Gustavo je spoznal, da so to ljudstvo Jehovove priče.

Jehovove priče delujejo v 235 deželah in področjih. Štejejo več kot šest milijonov strežnikov, shode pa obiskuje še drugih osem milijonov zainteresiranih. Veliko ljudi jih pozna po njihovi javni strežbi, s katero izpolnjujejo Jezusove besede: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje.« (Matevž 24:14) Zakaj pa je Gustavo v druženju z Jehovovimi pričami menil, da je našel duhovni raj? Sam pravi: »To, kar sem videl v svetu in še posebej na seminarju, sem primerjal s tem, kar sem spoznal med Jehovovimi pričami. Zelo se razlikujejo po svoji medsebojni ljubezni.«

Drugi so o Jehovovih pričah podobno komentirali. Mlada Brazilka Miriam je rekla: »Nisem vedela, kako biti srečna, niti v svoji družini. Prvič sem ljubezen na delu videla med Jehovovimi pričami.« Moški po imenu Christian je dejal: »Kdaj pa kdaj sem se ukvarjal s spiritizmom, vendar mi vera ni veliko pomenila. Bolj sem cenil svoj družbeni položaj in svojo službo inženirja. Ko pa je žena začela preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami, sem pri njej opazil razliko. Name sta naredila vtis tudi veselje in gorečnost kristjanke, ki jo je obiskovala.« Zakaj ljudje tako govorijo o Jehovovih pričah?

Kaj je duhovni raj?

Jehovove priče se od drugih ločijo tudi po cenjenju biblijskega spoznanja. Verjamejo, da je v Bibliji resnica in da je to Božja Beseda. Zato se ne zadovoljijo s tem, da poznajo samo osnovne nauke v svoji veri. Imajo stalni program osebnega preučevanja in branja Biblije. Dlje ko se človek druži z Jehovovimi pričami, več se nauči o Bogu in njegovi volji, kot ju razodeva Biblija.

To spoznanje Jehovove priče osvobaja tega, kar ljudem jemlje srečo, kot so praznoverje in škodljive zamisli. Jezus je dejal: »Resnica vas osvobodi,« in Jehovove priče vidijo, da je to res. (Janez 8:32) Fernando, ki se je nekoč ukvarjal s spiritizmom, pravi: »Ko sem izvedel za večno življenje, mi je neznansko odleglo. Bal sem se, da bi mi umrla starša ali da bi umrl jaz.« Resnica je Fernanda osvobodila strahu pred duhovnim svetom in tako imenovanim posmrtnim življenjem.

V Bibliji je poznavanje Boga tesno povezano z rajem. Prerok Izaija je rekel: »Nič zlega ne bodo storili, nič pogubnega naredili po vsej gori svetosti moje; zakaj vsa zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino.« (Izaija 11:9)

Za uresničitev miru, ki ga je napovedal Izaija, seveda spoznanje samo ni dovolj.  Posameznik mora po naučenem tudi ravnati. Fernando je pripomnil: »Kadar človek goji sadove duha, prispeva k duhovnemu raju.« Fernando je mislil na besede apostola Pavla, ki je vrline, ki naj bi jih kristjan negoval, imenoval »Sad Duha«, in jih naštel: »Ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrotljivost, zvestost [vera, NW], krotkost, zdržljivost [samoobvladanje, SSP].« (Galatom 5:22, 23)

Ali lahko vidite, zakaj bi bili s tem, ko bi se družili s skupnostjo posameznikov, ki si prizadevajo negovati te lastnosti, res kakor v raju? Med takimi ljudmi bi obstajal duhovni raj, ki ga je napovedal prerok Zefanija. Dejal je: »Ne bodo delali krivice, ne govorili laži in v njih ustih ne bo prevarljivega jezika, temuč bodo pasli in počivali in ga ne bode, ki bi jih strašil.« (Zefanija 3:13)

Bistvena vloga ljubezni

Verjetno ste opazili, da je Pavel med sadovi duha najprej omenil ljubezen. Biblija o tej lastnosti veliko govori. Jezus je rekel: »V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:35) Jehovove priče resda niso popolni. Včasih se med njimi pojavljajo osebne težave, prav kakor so se med Jezusovimi apostoli. Vendar imajo pristno radi drug drugega in molijo, da bi jih pri negovanju ljubezni podpiral sveti duh.

Zato uživajo edinstveno tovarištvo. Med njimi ni tribalizma, niti ne razdiralnega nacionalizma. Mnogi Priče, ki so se v zadnjih letih 20. stoletja znašli sredi etničnega čiščenja in rasnega genocida, so v resnici ščitili drug drugega, četudi je bilo v nevarnosti njihovo lastno življenje. Izvirajo »iz vsakega naroda in iz vseh rodov in ljudstev in jezikov«, a vendarle uživajo enotnost, ki jo težko razumete, dokler je sami ne doživite. (Razodetje 7:9)

Raj med tistimi, ki delajo Božjo voljo

V duhovnem raju ni prostora za pohlep, nemoralo in sebičnost. Kristjanom je zapovedano: »Ne ravnajte se po tem svetu, temuč premenite se po obnovitvi uma svojega, da izkušate, kaj je volja Božja dobra in prijetna in popolna.« (Rimljanom 12:2) Kadar živimo čisto in moralno ter še v drugih vidikih delamo Božjo voljo, pomagamo graditi duhovni raj in prispevamo k svoji lastni sreči. Da je to res, je ugotovila tudi Carla. Sama pravi: »Oče me je naučil marljivo delati, da sem se denarno osamosvojila. Univerzitetni študij mi je dajal nekakšen občutek varnosti, vendar sem kljub temu pogrešala družinsko enotnost in varnost, ki nam jo lahko da le spoznanje iz Božje Besede.«

Če uživamo duhovni raj, nam seveda še niso odpravljene vse fizične težave v življenju.  Tudi kristjani zbolijo. Morda se narod, kjer živijo, zaplete v državljanski spor. Mnogi trpijo revščino. Toda če imamo tesen odnos z Bogom Jehovom – kar je nadvse pomemben del duhovnega raja – pomeni, da se lahko obračamo k njemu za podporo. Pravzaprav nas vabi, naj ‚vržemo nanj svoje breme‘ in mnogi lahko pričajo, kako čudovito jih je podpiral v najbolj težavnih okoliščinah. (Psalm 55:22; 86:16, 17) Bog obljublja, da bo s svojimi častilci celo v »dolini smrtne sence«. (Psalm 23:4) Zaupanje v to, da nas Bog rade volje podpira, nam pomaga ohraniti »mir Božji, ki presega ves razum«, kar je ključno za duhovni raj. (Filipljanom 4:7)

Prispevati k duhovnemu raju

Večina ljudi se veseli obiska kakega parka ali vrta. Radi hodijo skozenj ali pa se morda usedejo na klop in uživajo v okolju. Podobno se mnogi radi družijo z Jehovovimi pričami. Ob njih se počutijo osvežene, mirne in okrepljene. Toda če naj bi bil krasen vrt še dalje rajski, ga je treba negovati. Podobno obstaja duhovni raj v tem še zdaleč ne rajskem svetu samo zato, ker ga Jehovove priče negujejo, in Bog blagoslavlja njihova prizadevanja. Kako torej lahko nekdo smiselno prispeva k temu raju?

Najprej se je treba družiti z občino Jehovovih prič, z njimi preučevati Biblijo in si pridobiti biblijsko spoznanje, ki je temelj duhovnega raja. Carla je opazila: »Brez duhovne hrane ni duhovnega raja.« Med to hrano spada redno branje Božje Besede in razmišljanje o prebranem. Pridobljeno spoznanje vas bo pritegnilo k Bogu Jehovu in še vzljubili ga boste. Naučili se boste tudi govoriti z njim v molitvi ter ga prositi za vodstvo in njegovega duha, da bi vas podpiral pri izpolnjevanju njegove volje. Jezus nam je rekel, naj vztrajno molimo. (Lukež 11:9–13) Apostol Pavel je rekel: »Neprestano molite.« (1. Tesaloničanom 5:17) Prednost, da Bogu govorite v molitvi s popolnim zaupanjem, da vas sliši, je pomemben del duhovnega raja.

Čez čas se vam bo življenje s tem, kar se boste naučili, izboljšalo in nazadnje se boste o naučenem želeli pogovarjati še z drugimi. Takrat boste lahko ubogali Jezusovo zapoved: »Naj sveti vaša luč pred ljudmi, da vidijo vaša dobra dela in slavé Očeta vašega, ki je v nebesih.« (Matevž 5:16) Deliti z drugimi spoznanje o Bogu Jehovu in Jezusu Kristusu ter povzdigovati izredno ljubezen, ki sta jo onadva izkazala človeštvu, prinaša veliko srečo.

Bliža se čas, ko bo vsa zemlja dobeseden raj – vrtu podoben kraj, brez onesnaževanja in pravšnji dom za zvesto človeštvo. To, da v teh ‚nevarnih časih‘ obstaja duhovni raj, je dokaz Božje moči in znak tega, kaj lahko naredi in tudi bo naredil v prihodnosti. (2. Timoteju 3:1)

Ti, ki uživajo duhovni raj, že sedaj doživljajo duhovno spolnitev Izaija 49:10: »Lačni ne bodo, ne žejni, tudi zračna prikazen jih ne omami in solnce ne zadene; kajti njih milostnik jih bo vodil in poleg vrelcev vodá jih bo peljal.« Da je to res, potrjuje José, ki je sanjal o tem, da bi postal slavni glasbenik. Toda odkril je večje zadovoljstvo v služenju Bogu s krščansko občino. Sam pravi: »Sedaj imam smiselno življenje. Med krščansko bratovščino se počutim varnega in poznam Jehova kot ljubečega Očeta, ki mu lahko zaupamo.« Josejeva sreča, in sreča milijonov njemu podobnih ljudi, je torej dobro opisana v Psalmu 64:10: »Veselil se bo pravični v GOSPODU in upal vanj.« Kako lep opis duhovnega raja!

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 10]

Medtem ko uživamo duhovni raj, ga pomagajmo širiti!