Kako najti pravo srečo

DALAJLAMA, budistični verski voditelj, je dejal: »Verjamem v to, da je v iskanju sreče sam smisel življenja.« Po njegovem prepričanju, kot je nato pojasnil, se srečo lahko doseže z vajo oziroma vzgojo uma in srca. Rekel je: »Um je vsa osnovna oprema, ki jo potrebujemo za dosego popolne sreče.« Za srečo po njegovem mišljenju ni treba verovati v Boga. *

V nasprotju s tem razmislite o Jezusu, ki je v Boga močno veroval in s svojim poučevanjem že stoletja vpliva na stotine milijonov ljudi. Jezus se je zanimal za človekovo srečo. Svoj znani govor na gori je začel z devetimi blagri – devetimi izjavami, ki so se začele tako: »Srečni so [. . .].« (Matevž 5:1–12, NW) V tem govoru je svoje poslušalce učil, naj preiskujejo, čistijo in vzgajajo svoj um in srce – naj nasilne, nemoralne in sebične misli zamenjajo z miroljubnimi, čistimi in ljubečimi mislimi. (Matevž 5:21, 22, 27, 28; 6:19–21) Pozneje je eden izmed njegovih učencev opominjal, naj ‚premišljamo‘ o tem, »kar je resnično, kar čestito, kar pravično, kar čisto, kar ljubeznivo, kar sloveče, če je kaka čednost in če kaka hvala [hvalevredno, NW]«. (Filipljanom 4:8)

Jezus je vedel, da prava sreča zajema tudi odnose z drugimi. Ljudje smo po naravi družabni, zato ne moremo biti resnično srečni, če se osamimo ali če smo stalno v sporu z drugimi okrog nas. Srečni smo lahko samo, če se počutimo ljubljene in če imamo radi druge. Za tako ljubezen, je učil Jezus, je bistven naš odnos z Bogom. V tem se Jezusov nauk še zlasti razlikuje od dalajlamovega, saj je Jezus učil, da ljudje ne morejo biti zares srečni neodvisno od Boga. Zakaj pa? (Matevž 4:4; 22:37–39)

Pomislite na svoje duhovne potrebe

Eden od blagrov se glasi: »Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matevž 5:3, NW) Zakaj je Jezus to rekel? Zato ker imamo, v nasprotju z živalmi, duhovne potrebe. Ustvarjeni smo po Božji podobi, zato lahko do neke mere negujemo božanske lastnosti, kot so ljubezen, pravičnost, usmiljenje in modrost. (1. Mojzesova 1:27; Miha 6:8; 1. Janezov 4:8) Med naše duhovne potrebe sodi potreba po tem, da imamo smisel v življenju.

Kako lahko zadovoljimo takšne duhovne potrebe? Ne po transcedentalni meditaciji niti ne samo s pogledom v samega sebe. Namesto tega je Jezus dejal: »Ne bo živel človek ob samem kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih.« (Matevž 4:4) Bodite pozorni na to, da je Jezus rekel, da je za naše življenje nujno potrebna ‚vsaka beseda‘, ki prihaja od Boga. Na nekatera vprašanja  nam lahko pomaga odgovoriti samo Bog. Uvideti to je danes posebej času primerno, ko se tako množijo teorije o smislu življenja in poti do sreče. Knjigarne namenjajo cele predelke delom, ki bralcem obljubljajo zdravje, bogastvo in srečo. Na internetu odpirajo strani, ki se ukvarjajo posebej s srečo.

Toda človekovo razmišljanje o teh področjih je pogosto zgrešeno. Nagiba se namreč k temu, da igra na sebične želje oziroma na ego. Temelji na omejenem znanju in izkušnjah ter dokaj pogosto leži na krivih predpostavkah. Med pisci knjig za samopomoč denimo narašča trend, da svoje zamisli temeljijo na teoriji »evolucijske psihologije«, po katerih naj bi človekova občutenja izvirala iz naših domnevnih živalskih prednikov. Dejstvo pa je: kakršno koli je že prizadevanje za srečo, ne more biti učinkovito in bo nazadnje vodilo v razočaranje, če temelji na teoriji, ki zanika vlogo našega Stvarnika. Star prerok je rekel: »Modri bodo osramočeni [. . .]; glej, besedo GOSPODOVO so zavrgli, in kakšna modrost bi bila v njih?« (Jeremija 8:9)

Bog Jehova pozna naš ustroj in ve, kaj nas bo zares osrečilo. Ve, zakaj je postavil človeka na zemljo in kaj bo prinesla prihodnost, in nam to sporoča po Bibliji. Kar razodeva v tej navdihnjeni knjigi, spodbudi prav naravnane posameznike, da se odzovejo, in jih osreči. (Lukež 10:21; Janez 8:32) Tako je bilo tudi pri dveh Jezusovih učencih. Po njegovi smrti ju je trla velika žalost. Toda ko sta iz ust samega obujenega Jezusa izvedela za njegovo vlogo v Božjem namenu za rešitev človeštva, sta rekla: »Ali ni srce gorelo v naju, ko nama je govoril po poti, ko nama je razlagal pisma?« (Lukež 24:32)

Takšna radost je še večja, kadar dovolimo, da naše življenje vodi biblijska resnica. V tem pogledu lahko srečo primerjamo z mavrico. Pojavi se, kadar so razmere ugodne, ob popolnih pogojih pa še bolj zablesti in postane celo dvojna. Poglejmo si sedaj nekaj zgledov, kako lahko z udejanjanjem biblijskih naukov povečamo svojo srečo.

Obdržite preprosto življenje

Poglejte najprej na Jezusov nasvet glede bogastva. Odsvetoval je, da bi nam glavna stvar v življenju postalo prizadevanje za bogastvom, nato pa izjavil nekaj pozornost zbujajočega. Rekel je: »Če je torej oko tvoje zdravo [preprosto, NW], bo svetlo vse telo tvoje.« (Matevž 6:19–22) Pravzaprav je dejal, da bomo, če se ženemo za bogastvom, močjo ali kakršnimi koli drugimi cilji, ki si jih ljudje postavljajo, izgubili pomembnejše reči. Navsezadnje, kot je Jezus nekoč rekel, »čeprav ima kdo preobilo, življenje mu vendar ne priteka  iz imetja njegovega«. (Lukež 12:15) Če na prvo mesto postavljamo stvari, ki so zares pomembne, kot je naš odnos z Bogom, družinske stvari in druge podobne zadeve, takrat bo naše »oko preprosto«, nezamegljeno.

Če ste opazili, Jezus ni zagovarjal asketizma oziroma skrajnega samozatajevanja. Navsezadnje Jezus sam ni bil asket. (Matevž 11:19; Janez 2:1–11) Učil pa je, da tisti, ki na življenje gledajo zgolj kot na priložnost za kopičenje bogastva, v bistvu zamujajo življenje.

Neki psihoterapevt iz San Francisca v ZDA je o nekaterih, ki so že zgodaj v življenju močno obogateli, pripomnil, da je denar zanje »korenina stresa in zmedenosti«. Ti ljudje, je dodal, »si kupijo dve ali tri hiše, avtomobil, porabljajo denar za reči. In ko jih to ne zadovolji [torej jih ne osreči], postanejo potrti, prazni in negotovi o tem, kaj početi s svojim življenjem.« Tisti pa, ki upoštevajo Jezusov nasvet, naj živijo gmotno bolj preprosto in pustijo prostor za duhovne reči, bodo veliko bolj verjetno našli pravo srečo.

Tom, zidar s Havajev, se je prijavil, da bi pomagal graditi prostore za čaščenje na tihomorskih otokih, kjer ljudje nimajo veliko gmotnih sredstev. Pri teh ponižnih ljudeh je nekaj opazil. Dejal je: »Moji krščanski bratje in sestre na teh otokih so resnično srečni. Pomagali so mi bolj jasno videti, da denar in imetje nista skrivnost sreče.« Opazoval je tudi prostovoljce, ki so delali skupaj z njim na otokih, in videl njihovo zadovoljstvo. »Lahko bi zaslužili veliko denarja,« je rekel Tom. »Vendar so se odločili, da bodo duhovne stvari obdržali na prvem mestu in ohranili preprost življenjski slog.« Toma so ti zgledi navedli, da je poenostavil svoje življenje, tako da je več časa posvetil družini in duhovnim prizadevanjem – ukrep, ki ga ni nikoli obžaloval.

Sreča in samospoštovanje

Za našo srečo je nujno potreben tudi občutek osebnega dostojanstva oziroma samospoštovanje. Nekateri zaradi človeške nepopolnosti in iz tega izhajajočih slabosti nase gledajo negativno in ti občutki pri mnogih izvirajo že iz otroštva. Ukoreninjenih občutkov morda ni lahko premagati, vendar se to lahko stori. Rešitev je v udejanjanju Božje Besede.

Biblija pojasnjuje, kaj o nas misli Stvarnik. Mar ni njegovo mišljenje pomembnejše od mišljenja katerega koli človeka – tudi nas samih? Samo poosebljenje ljubezni, Bog, gleda na nas brez predsodkov oziroma zlobe. Vidi, kakšni smo, pa tudi, kakšni smo lahko. (1. Samuelova 16:7; 1. Janezov 4:8) V resnici so mu tisti, ki mu želijo ugajati, dragoceni, da, ljubljeni, naj imajo takšne ali drugačne pomankljivosti. (Daniel 9:23; Hagaj 2:7)

Bog seveda ne miži pred našimi slabostmi in nobenim grehom, ki ga zagrešimo. Pričakuje, da si vneto prizadevamo delati to, kar je prav, in nas pri tem podpira. (Lukež 13:24) Vseeno Biblija pravi: »Kakor se oče usmili otrok, usmili se GOSPOD njih, ki se ga bojé.« Pravi tudi: »Ako boš gledal na krivice, Jehova, Gospod, kdo more obstati? Toda pri tebi je  odpuščenje, da te časté s svetim strahom.« (Psalm 103:13; 130:3, 4)

Naučite se torej gledati nase skozi Božje oči. Posamezniku lahko zavest o tem, da Bog na tiste, ki ga imajo radi, gleda kot na ljubljene in jim zaupa – čeprav se ti morda čutijo nevredne – veliko prispeva k sreči. (1. Janezov 3:19, 20)

Upanje – nujno za srečo

Trenutno razširjena zamisel, ki ji pravijo pozitivna psihologija, pravi, da lahko optimizem, ki ga neguje pozitivno razmišljanje in pri katerem se posameznik osredotoča na svoje vrline, vodi k sreči. To, da optimistični pogled na življenje in prihodnost prispeva k naši sreči, bo malokdo zanikal. Toda ta optimizem mora temeljiti na dejstvih, ne le na razmišljanju, polnem želja. Poleg tega še tolikšen optimizem oziroma pozitivno razmišljanje ne bo odstranilo vojne, lakote, nalezljivih bolezni, onesnaževanja, starosti, obolenj niti smrti – stvari, ki toliko ljudem jemljejo srečo. Vseeno pa ima optimizem svoje mesto.

Biblija, zanimivo, ne uporablja besede optimizem; uporablja pa močnejšo besedo: upanje. V Vine’s Complete Expository Dictionary je ta beseda v skladu z biblijsko rabo definirana kot »veselo in zanesljivo pričakovanje, [. . .] radostno pričakovanje nečesa dobrega«. Biblija besede upanje ne rabi le za optimističen pogled na okoliščine. Nanaša se tudi na tisto, na kar se posameznikovo upanje usmerja. (Efežanom 4:4; 1. Petrov 1:3) Krščansko upanje je na primer to, da bodo vse v prejšnjem odstavku omenjene nezaželene stvari, kmalu odpravljene. (Psalm 37:9–11, 29) Obsega pa še več.

Kristjani z veseljem pričakujejo čas, ko bodo zvesti ljudje dosegli popolno življenje na rajski zemlji. (Lukež 23:42, 43) Več o tem upanju v Razodetju 21:3, 4 piše: »Glej, šator Božji z ljudmi, in prebival bo ž njimi; in oni bodo ljudstva njegova, [. . .] in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.«

Vsakdo, kdor pričakuje takšno prihodnost, ima vse razloge za to, da je radosten, čeprav njegove zdajšnje okoliščine niso takšne, kakršne bi si želel. (Jakob 1:12) Zakaj torej ne bi preiskali Biblije in ugotovili, zakaj ji lahko verjamete. Utrdite si upanje, tako da dnevno posvetite čas branju Biblije. To vas bo duhovno bogatilo, pomagalo vam bo ogibati se rečem, ki ljudi oropajo sreče, v vas pa bo rastel občutek zadovoljstva. Da, največja skrivnost resnične sreče je v izpolnjevanju Božje volje. (Propovednik 12:13) Življenje, ki se ga gradi na uboganju smernic iz Biblije, je srečno življenje, saj je Jezus dejal: »Blagor tem [Srečni so tisti, NW], ki besedo Božjo poslušajo in jo hranijo!« (Lukež 11:28)

[Podčrtna opomba]

[Slike na strani 5]

Do sreče posameznik ne more priti tako, da si kopiči bogastvo, se osami ali zaupa v človekovo omejeno znanje

[Slika na strani 6]

Življenje, ki temelji na spoštovanju Božje Besede, je srečno življenje

[Slika na strani 7]

Človeka osrečuje krščansko upanje