Kateri izberejo luč, bodo rešeni

»GOSPOD je luč moja in rešitev moja, koga bi se bal?« (PSALM 27:1)

1. Kaj takega, kar omogoča življenje, nam daje Jehova?

JEHOVA je vir sončne svetlobe, ki omogoča življenje na zemlji. (1. Mojzesova 1:2, 14) On je tudi stvarnik duhovne luči, ki razpršuje smrtonosno temo Satanovega sveta. (Izaija 60:2; 2. Korinčanom 4:6; Efežanom 5:8–11; 6:12) Kateri izberejo luč, lahko rečejo kakor psalmist: »GOSPOD je luč moja in rešitev moja, koga bi se bal?« (Psalm 27:1a) Po drugi strani pa lahko tisti, ki se odločijo za temo, pričakujejo samo neugodno sodbo, prav kakor se je zgodilo v Jezusovih dneh. (Janez 1:9–11; 3:19–21, 36)

2. Kaj se je v preteklosti zgodilo s tistimi, ki so zavračali Jehovovo luč, in kaj s tistimi, ki so poslušali Njegovo besedo?

² V Izaijevih dneh je večina Jehovovega zaveznega ljudstva zavrnila luč. Zato je Izaija videl, kako je bilo severno Izraelovo kraljestvo kot narod uničeno. Leta 607 pr. n. š. je bil uničen še Jeruzalem in njegov tempelj, Judovi prebivalci pa odpeljani v pregnanstvo. Toda kateri so poslušali Jehovovo besedo, so bili okrepljeni, da so se upirali odpadništvu v tistih dneh. In, kar se tiče leta 607 pr. n. š., je Jehova obljubil, da bodo tisti, ki ga poslušajo, preživeli. (Jeremija 21:8, 9) Danes se lahko mi, ki ljubimo  luč, iz tega, kar se je dogajalo takrat, veliko naučimo. (Efežanom 5:5)

Kateri so v luči, se veselijo

3. Glede česa smo lahko danes trdno prepričani, kateri ‚pravični narod‘ imamo radi in katero »trdno mesto« je v lasti ‚naroda‘?

³ »Trdno mesto imamo; zveličanje nam Bog postavlja za obzidje in nasip. Odprite vrata, da vnide narod pravični, ki hrani vso zvestobo.« (Izaija 26:1, 2) To so radostne besede ljudi, ki so zaupali Jehovu. Zvesti Judje Izaijevih dni niso pričakovali zaščite od krivih bogov svojih rojakov, temveč jim je bil pravi vir varnosti Jehova. Mi danes smo enako trdno prepričani. Poleg tega imamo radi Jehovov ‚pravični narod‘ – ‚Izrael Božji‘. (Galatom 6:16; Matevž 21:43) Ker je ta narod zvest, ga ima rad tudi Jehova. Zaradi njegovega blagoslova ima Božji Izrael »trdno mesto«, mestu podobno organizacijo, ki ga podpira in varuje.

4. Kakšno stališče bi bilo dobro negovati?

⁴ Kateri so v tem ‚mestu‘, se zavedajo, da Jehova ‚njemu, ki je stanoviten v misli [katerega nagnjenje ima dobro oporo, NW], hrani večni mir, ker upa vanj‘. Jehova podpira tiste, ki se nagibajo k temu, da mu zaupajo in živijo po njegovih pravičnih načelih. Zato so zvesti posamezniki na Judovem poslušali Izaija, ko jih je opominjal: »Upajte v GOSPODA vekomaj, kajti v GOSPODU [Jahu, NW] Jehovi je skala vekov.« (Izaija 26:3, 4; Psalm 9:10; 37:3; Pregovori 3:5) Ljudem, ki imajo takšno stališče, je ‚Jah Jehova‘ edina varna skala. Z njim so v ‚večnem miru‘. (Filipljanom 1:2; 4:6, 7)

Ponižanje Božjih sovražnikov

5., 6. a) Kako je bil ponižan nekdanji Babilon? b) Kako je bil ponižan ‚Babilon veliki‘?

⁵ Kaj pa, če tisti, ki zaupajo v Jehova, trpijo nadloge? Ni se jim treba bati. Jehova to dovoli nekaj časa, toda navsezadnje poskrbi za olajšanje, tiste, ki jih stiskajo, pa obsodi. (2. Tesaloničanom 1:4–7; 2. Timoteju 1:8–10) Razmislimo na primer o nekem ‚visokem mestu‘. Izaija o Jehovu pove: »Ponižal je prebivalce višave, visoko  mesto, ga podrl do tal, ga zrušil v prah: teptajo ga noge bednih, koraki nizkih.« (Izaija 26:5, 6, Ekumenska izdaja) Tukaj omenjeno visoko mesto je morda Babilon. Ni dvoma, da je to mesto stiskalo Božje ljudstvo. Toda kaj se je zgodilo z Babilonom? Leta 539 pr. n. š. je padlo pod Medijci in Perzijci. Kakšno ponižanje!

⁶ V naših dneh pa Izaijeve preroške besede dobro opisujejo to, kar se dogaja z ‚Babilonom velikim‘ od leta 1919. Tega leta je to visoko mesto ponižujoče padlo, ko je bilo prisiljeno izpustiti Jehovovo ljudstvo iz duhovnega ujetništva. (Razodetje 14:8) Toda kar se je zgodilo zatem, je bilo še bolj ponižujoče. Ta skupinica kristjanov je začela ‚teptati‘ svojega nekdanjega zavojevalca. Leta 1922 so začeli javno oznanjati, da se tako imenovanemu krščanstvu bliža konec, ter objavljati angelske zvoke trobent iz Razodetja 8:7–12 in tri gorja, napovedana v Razodetju 9:1–11:15.

»Pot pravičnega je ravna«

7. Kakšnega vodstva so deležni tisti, ki se obračajo k Jehovovi luči, v koga upajo in kaj nadvse cenijo?

⁷ Jehova rešuje tiste, ki se obračajo k njegovi luči, in vodi njihovo pot, kot to pokaže Izaija v nadaljevanju: »Pot pravičnega je ravna; naravnost ravnaš stezo pravičnemu. Da, na potu sodb tvojih, o GOSPOD, smo te čakali; k imenu tvojemu in k spominu tvojemu je bilo hrepenenje duše.« (Izaija 26:7, 8) Jehova je pravični Bog in tisti, ki ga častijo, morajo živeti po njegovih pravičnih merilih. Kadar to delajo, jih Jehova vodi in ravna njihovo pot. S tem ko krotki sprejemajo njegovo vodstvo, kažejo, da zaupajo vanj in iz vsega srca nadvse cenijo njegovo ime, njegov »spomin«. (2. Mojzesova 3:15)

8. Kakšno zgledno miselnost je kazal Izaija?

⁸ Izaija je nadvse cenil Jehovovo ime. To je očitno iz njegovih naslednjih besed: »Moja duša hrepeni po tebi ponoči, duh v moji notranjosti te išče zgodaj zjutraj. Saj kadar tvoje sodbe zadevajo zemljo, se prebivalci na svetu učijo pravičnosti.« (Izaija 26:9, SSP) Izaija je hrepenel po Jehovu z ‚dušo‘, z vsem svojim bitjem. Zamislimo si, kako prerok v mirnih trenutkih ponoči moli k Jehovu, mu izraža najbolj skrite misli in ga goreče prosi za vodstvo. Kako dober zgled! Poleg tega se je Izaija iz Jehovovih sodnih dejanj učil pravičnosti. To nas spominja, da moramo biti nenehno oprezni in budni, da bi lahko sprevideli Jehovovo voljo.

Nekateri izberejo temo

9., 10. Kako dobrotljivo je Jehova ravnal s svojim nezvestim narodom, toda kako se je narod na to odzval?

⁹ Jehova je Judu naklonil veliko srčno  dobrotljivost, toda na žalost se na to niso vsi odzvali. Pogosto se je večina uprla in raje kot luč Jehovove resnice izbrala odpad. Izaija je rekel: »[Četudi, NW] se izkaže milost brezbožniku, se ne uči pravičnosti: v deželi pravičnosti ravna krivično in noče videti visokosti GOSPODOVE.« (Izaija 26:10)

¹⁰ V Izaijevih dneh je Jehova varoval Juda pred sovražniki, a večina tega ni priznala. Ko je svoj narod blagoslavljal z mirom, niso pokazali nobene hvaležnosti. Jehova jih je zato prepustil služenju ‚drugim gospodarjem‘ (SSP) in končno dovolil, da so Jude 607. leta pr. n. š. odvedli v babilonsko ujetništvo. (Izaija 26:11–13) Kljub temu se je ostanek naroda sčasoma očiščen vrnil v domovino.

11., 12. a) Kakšna je bila prihodnost Judovih zavojevalcev? b) Kakšno prihodnost je leta 1919 imel pred seboj nekdanji zavojevalec Jehovovih maziljenih služabnikov?

¹¹ Kaj pa Judovi zavojevalci? Izaija preroško odgovori: »Mrtvi so, ne ožive, mrliči so, ne vstanejo več: zato ker si jih obiskal in pogubil, in pokončal si ves njih spomin.« (Izaija 26:14) Da, Babilon po padcu leta 539 pr. n. š. ni več imel prihodnosti. Sčasoma naj bi mesto izginilo. Postalo naj bi ‚mrlič‘, o njenem velikanskem imperiju naj bi pisalo le še v zgodovinskih knjigah. Kakšno svarilo je to za tiste, ki zaupajo v mogočnike tega sveta!

¹² Vidiki te prerokbe so se izpolnili, ko je Bog dovolil, da so njegovi maziljeni služabniki leta 1918 odšli v duhovno ujetništvo, in ko jih je zatem leta 1919 osvobodil. Odtlej je bila prihodnost njihovega nekdanjega zavojevalca, prvenstveno tako imenovanega krščanstva, zelo mračna. Jehovovo ljudstvo pa so čakali zares bogati blagoslovi.

»Pomnožil si ta narod«

13., 14. Kako bogato so blagoslovljeni Jehovovi maziljeni služabniki od leta 1919?

¹³ Bog je leta 1919 blagoslovil skesani duh svojih maziljenih služabnikov in jim naklonil porast. Najprej je bila pozornost usmerjena na zbiranje zadnjih članov Božjega Izraela, nato pa se je pričelo zbirati ‚veliko množico‘ »drugih ovac«. (Razodetje 7:9; Janez 10:16) Ti blagoslovi so bili napovedani v Izaijevi prerokbi: »Pomnožil si ta narod, o GOSPOD, pomnožil si ta narod, poveličal si sebe; razširil si vse meje dežele. GOSPOD, v stiski so te iskali; molili so ponižno, kadar jih je trla pokora tvoja.« (Izaija 26:15, 16)

¹⁴ Danes so se meje Božjega Izraela razširile po vsej zemlji, pridružena velika množica pa šteje že kakih šest milijonov ljudi, ki vneto sodelujejo pri oznanjevanju dobre novice. (Matevž 24:14) Kakšen blagoslov od Jehova je to! In kako se s tem slavi njegovo ime! Danes se ime Jehova sliši po 235 deželah, s čimer se čudovito izpolnjuje Božja obljuba.

15. Kdo je bil leta 1919 simbolično obujen?

¹⁵ Judje so za to, da bi prišli iz ujetništva v Babilonu, potrebovali Jehovovo pomoč. Samim to ne bi uspelo. (Izaija 26:17, 18) Podobno je bila osvoboditev Božjega Izraela leta 1919 dokaz Jehovove podpore. Brez Njega se to ne bi moglo zgoditi. Njihovo stanje se je tako osupljivo spremenilo, da je Izaija to primerjal z vstajenjem: »Tvoji mrtvi bodo oživeli, moja trupla bodo vstala. Zbudite se in vriskajte, ki počivate v prahu! Kajti tvoja rosa je rosa luči, zemlja bo rodila pokojne.« (Izaija 26:19, SSP; Razodetje 11:7–11) Da, pokojni bodo, kakor da bi se ponovno rodili in bili spet dejavni!

 Zaščita v nevarnih časih

16., 17. a) Kaj so morali storiti Judje leta 539 pr. n. š., da so lahko preživeli padec Babilona? b) Kaj so verjetno današnji ‚hrami‘ in kako nam koristijo?

¹⁶ Jehovovi služabniki vedno potrebujejo Njegovo zaščito. Jehova bo kmalu še zadnjič dvignil roko proti Satanovemu svetu in takrat bodo častilci Jehova bolj kot kdaj prej potrebovali njegovo pomoč. (1. Janezov 5:19) Jehova nas glede tega nevarnega časa svari: »Pojdi, ljudstvo moje, stopi v hrame svoje in zapri si duri za seboj: skrij se za malo časa, dokler ne preide jeza. Zakaj, glej, GOSPOD prihaja iz kraja svojega, kaznovat prebivalce zemlje za njih krivico; in zemlja odkrije kri svojo in ne bo pokrivala več ubitih svojih.« (Izaija 26:20, 21; Zefanija 1:14) Iz tega svarila so Judje izvedeli, kako lahko preživijo padec Babilona leta 539 pr. n. š. Tisti, ki so ga upoštevali, so ostali v svoji hiši in bili obvarovani pred zavojevalnimi vojaki, ki so bili na ulicah.

¹⁷ Danes so ‚hrami‘ iz te prerokbe najverjetneje povezani z več desettisoč občinami Jehovovega ljudstva po svetu. Takšne občine so že sedaj zaščita, kraj, kjer kristjani najdejo varnost med bratovščino in pod ljubečo skrbjo starešin. (Izaija 32:1, 2; Hebrejcem 10:24, 25) To še posebej velja sedaj, ko se bliža konec te stvarnosti, kjer bo preživetje odvisno od poslušnosti. (Zefanija 2:3)

18. Kako bo Jehova kmalu ‚ubil zmaja, ki je v morju‘?

¹⁸ Glede tistega časa Izaija prerokuje: »Tisti dan bo GOSPOD kaznoval z mečem svojim, trdim in velikim in močnim, leviatana, hitro bežečo kačo, [. . .] leviatana, kačo zvito, in ubije zmaja, ki je v morju.« (Izaija 27:1) Kdo je sodobni ‚leviatan‘? Očitno je to ‚stara kača‘, sam Satan, in njegova hudobna stvarnost, po kateri se bojuje proti Božjemu Izraelu. (Razodetje 12:9, 10, 17; 13:14, 16, 17) Leta 1919 je leviatan izgubil oblast nad Božjim ljudstvom, in sčasoma bo povsem izginil. (Razodetje 19:19–21; 20:1–3, 10) Tako bo Jehova ‚ubil zmaja, ki je v morju‘. Dotlej pa ne bo nič, kar bi leviatan skušal narediti Jehovovemu ljudstvu, imelo trajnega uspeha. (Izaija 54:17) Kako tolažilno je to zagotovilo!

‚Vinograd penečega vina‘

19. Kakšno je stanje današnjega ostanka?

¹⁹ Ali ni res, da se lahko ob vsej tej Jehovovi luči upravičeno veselimo? Seveda se lahko! Izaija lepo opiše veselje Jehovovega ljudstva z besedami: »Tisti dan prepevajte o prekrasnem vinogradu [penečega  vina, NW]: Jaz, GOSPOD, ga stražim, vsak trenotek ga bom močil; da ga kdo ne oškodi, ga bom stražil noč in dan.« (Izaija 27:2, 3) Jehova skrbi za svoj ‚vinograd‘ – ostanek Božjega Izraela – in za njegove marljive družabnike. (Janez 15:1–8) Rezultat tega je sad, ki slavi Jehovovo ime in povzroča veliko radost med Njegovimi služabniki na zemlji.

20. Kako Jehova varuje krščansko občino?

²⁰ Kako veseli smo lahko, da je minila Jehovova prvotna jeza do njegovih maziljenih služabnikov, zaradi katere je dovolil, da so leta 1918 odšli v duhovno ujetništvo! Jehova sam pravi: »Srda ni pri meni. O da bi imel trnje in grmovje [plevel, NW] pred seboj, v boju bi stopal po njem, požgal bi ga hkratu docela! Ali pa naj se izroči v varstvo meni, sklene mir z menoj, sklene naj mir z menoj!« (Izaija 27:4, 5) Da bi trte še naprej rojevale obilje »penečega vina«, Jehova drobi in uničuje vsakršen plevelu podoben vpliv, zaradi katerega bi se trte lahko pokvarile. Zato nikomur ne dovolimo, da ogrozi blaginjo krščanske občine! Vsi se ‚izročimo v varstvo‘ Jehovu in si prizadevajmo za njegovo naklonjenost in zaščito. Tako sklepamo z Bogom mir, in to je nekaj tako zelo pomembnega, da Izaija to omeni dvakrat. (Psalm 85:1, 2, 8; Rimljanom 5:1)

21. Kako se rodovitna dežela polni s ‚sadom‘?

²¹ Blagoslovov pa še ni konec: »V prihodnjih dneh se ukoreni Jakob, Izrael bo cvetel in popke poganjal; in napolnijo površje vsega sveta [rodovitne dežele, NW] s sadom.« (Izaija 27:6) Ta stavek se izpolnjuje od leta 1919, kar je čudovit dokaz Jehovove moči. Maziljeni kristjani napolnjujejo zemljo s »sadom«, hranljivo duhovno hrano. Sredi pokvarjenega sveta radostno ohranjajo Božja vzvišena merila. In Jehova jih še naprej blagoslavlja s porastom. Zato milijoni njihovih družabnikov, drugih ovc, »služijo [Bogu] noč in dan«. (Razodetje 7:15) Da le nikoli ne bi pozabili, kako velika prednost je prejemati od tega ‚sadu‘ in ga deliti z drugimi!

22. Kako so blagoslovljeni tisti, ki sprejemajo luč?

²² Ali nismo hvaležni, da v teh nevarnih časih, ko je zemlja zavita v temo in narodi v res gosto temo, Jehova svojemu ljudstvu daje duhovno luč? (Izaija 60:2; Rimljanom 2:19; 13:12) Takšna luč prinaša sedaj vsem, ki jo sprejemajo, duševni mir in radost ter v prihodnosti večno življenje. Kateri torej ljubimo luč, upravičeno povzdigujemo svoje srce v hvalo Jehovu in skupaj s psalmistom govorimo: »GOSPOD je življenja mojega obrana [trdnjava, SSP], koga bi se plašil? Čakaj GOSPODA, bodi močan in naj se ohrabri srce tvoje, da, čakaj GOSPODA!« (Psalm 27:1b, 14)

Ali se spomnite?

• Kaj čaka tiste, ki stiskajo Jehovovo ljudstvo?

• Kakšen porast je napovedal Izaija?

• V kakšnih ‚hramih‘ naj bi ostali in zakaj?

• Zakaj stanje Božjega ljudstva slavi Jehova?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 22]

NOVA PUBLIKACIJA

Večino informacij v teh dveh preučevalnih člankih je vseboval govor, ki je bil del programa območnega zborovanja leta 2000. Na koncu govora je izšla nova publikacija z naslovom Izaijevo prerokovanje – luč za vse človeštvo I. Ta knjiga s 416 stranmi od vrstice do vrstice razpravlja o prvih 40. poglavjih Izaijeve knjige.

[Slika na strani 18]

V Jehovovem ‚trdnem mestu‘, njegovi organizaciji, lahko bivajo samo pravični

[Slika na strani 19]

Izaija je iskal Jehova »ponoči«

[Slika na strani 21]

Jehova varuje svoj ‚vinograd‘ in ga dela rodovitnega