Jezusovo vstajenje na zatožni klopi

»Odkrito vam lahko povem, da smo sicer lahko brezpogojno prepričani, da je Jezus živel, [. . .] ne moremo pa z enako gotovostjo reči, da vemo, da ga je Bog obudil od mrtvih,« je izjavil vodilni prelat v anglikanski cerkvi, canterburyjski nadškof.

KRŠČANSKI apostol Pavel ni imel takih zadržkov. V 15. poglavju svojega prvega navdihnjenega pisma sokristjanom v starem Korintu je napisal: »Izročil sem vam namreč najprej to, kar sem tudi prejel: da je Kristus umrl za naše grehe po pismih, in da je bil pokopan in da je bil tretji dan obujen po pismih.« (1. Korinčanom 15:3, 4)

Učence Jezusa Kristusa je prav vera v njegovo vstajenje gnala k temu, da so oznanjevali evangelij po vsem grško-rimskem svetu – »vsemu stvarjenju pod nebom«. (Kološanom 1:23) Jezusovo vstajenje je pravzaprav sam temelj krščanske vere.

Toda njegovo vstajenje je že od vsega začetka zadevalo ob dvom in nezaupanje. V očeh večine Judov je bilo sramotno, da so Jezusovi sledilci trdili, da je bil ta na kol pribit človek Mesija. Večini grških izobražencev, ki so verovali v nesmrtno dušo, pa se je upirala že sama zamisel o vstajenju. (Dejanja 17:32–34)

Sodobni dvomljivci

V nedavnih letih so nekateri učenjaki, ki se izpovedujejo za kristjane, objavili knjige in članke, v katerih Jezusovo vstajenje odpravljajo kot pripovedko, ter so sprožili ognjevite razprave o tej temi. Pri tem, ko iščejo »zgodovinskega Jezusa«, jih več med njimi trdi, da so evangelijske pripovedi o praznem grobu in Jezusovem prikazovanju po vstajenju čista izmišljija, napletena dolgo po njegovi smrti, da bi podprla trditve o njegovi nebeški moči.

Vzemite denimo poglede nemškega strokovnjaka Gerda Lüdemanna, ki poučuje Novo zavezo in je napisal knjigo Was mit Jesus wirklich geschah. Die Auferstehung historisch betrachtet (Kaj se je v resnici zgodilo Jezusu – zgodovinski pristop k vstajenju). Trdi, da je Jezusovo vstajenje »prazna fraza«, ki jo mora zavrniti vsak, ki »na svet gleda z znanstvenega vidika«.

 Profesor Lüdemann trdi, da je bilo prikazanje obujenega Kristusa pred apostolom Petrom videnje, ki je bilo posledica Petrove velike žalosti in krivde, ker je zatajil Jezusa. In po Lüdemannovem mnenju je bila Jezusova pojavitev pred skupaj 500 verniki primer »masovne zamaknjenosti«. (1. Korinčanom 15:5, 6) Nakratko povedano, mnogi strokovnjaki biblijske pripovedi o obujenem Jezusu razvrednotijo na vrsto subjektivnih doživetij, ki naj bi v učencih ponovno oživila čut duhovne samozavesti in misijonarske gorečnosti.

Mnogim je seveda kaj malo mar za akademsko prerekanje. Toda obravnava Jezusovega vstajenja bi morala zanimati vse nas. Zakaj? Če namreč Jezus ni bil obujen, krščanstvo temelji na lažnem temelju. Če pa je Jezusovo vstajenje res zgodovinsko dejstvo, krščanstvo temelji na resnici. V tem primeru so Kristusove trditve opravičene, pa tudi njegove obljube. Če poleg tega vstajenje je, smrt ni velika zmagovalka, ampak sovražnica, ki se jo lahko premaga. (1. Korinčanom 15:55)

[Vir slike na strani]

Iz Self-Pronouncing Edition of the Holy Bible, ki vsebuje the King James and the Revised versions