Premagati človeško slabost
Premagati človeško slabost
»Meseno mišljenje je smrt.« (RIMLJANOM 8:6)
1. Kako nekateri gledajo na človeško telo in katero vprašanje si zasluži našo pozornost?
»HVALIM te, da sem storjen na strašen, čudovit način.« (Psalm 139:14) Tako je pel psalmist David, ko je opazoval eno od Jehovovih stvaritev – človeško telo. Nekateri verski učitelji pa namesto, da bi pokazali podobno upravičeno priznanje, na telo gledajo kot na skrivališče in sredstvo, po katerem deluje greh. Imenovali so ga ‚oblačilo nevednosti, prebivališče pregrehe, okovje pokvarjenosti, kletka hudobnosti, živa beda, hodeča smrt‘. Resda je apostol Pavel rekel: ‚V mojem mesu ne prebiva dobro.‘ (Rimljanom 7:18) Vendar ali to pomeni, da smo brezupno ujeti v grešno telo?
2. a) Kaj pomeni »meseno mišljenje«? b) Kako se v ljudeh, ki želijo ugajati Bogu, bijeta »meso« in ‚duh‘?
2 V Svetem pismu se z besedo ‚meso‘ včasih označuje človeka v njegovem nepopolnem stanju kot grešnega potomca upornega Adama. (Efežanom 2:3; Psalm 51:5; Rimljanom 5:12) Adamova dediščina povzroča v nas ‚slabosti mesa‘. (Rimljanom 6:19) Pavel pa je svaril: »Meseno mišljenje je smrt.« (Rimljanom 8:6) Takšno »meseno mišljenje« pomeni, da človeka nadzorujejo in motivirajo želje grešnega mesa. (1. Janezov 2:16) Če si torej prizadevamo ugajati Bogu, se v nas nenehno bijeta duhovnost in grešna narava, ki na nas neizprosno pritiska, da bi delali »dela mesa«. (Galatom 5:17–23; 1. Petrov 2:11) Pavel je za tem, ko je opisal to boleče nesoglasje, ki se je bílo v njem, vzkliknil: »Jaz nesrečni človek! kdo me otme iz telesa te smrti?« (Rimljanom 7:24) Ali je bil Pavel nebogljena žrtev skušnjave? Biblija odgovarja z odločnim ne!
Skušnjava in greh sta resničnost
3. Kako mnogi gledajo na greh in skušnjavo, toda kako nas pred takšnim nazorom svari Biblija?
3 Danes je greh za mnoge nesprejemljiv pojem. Nekateri izrekajo besedo »greh« kot nekaj zastarelega, s čimer šaljivo opisujejo človeške šibke točke. Ne zavedajo se, da »se moramo [vsi] pokazati pred sodnim stolom Kristusovim, da prejme vsak po tem, kar je storil v telesu, bodisi dobro ali hudo«. (2. Korinčanom 5:10) Drugi morda posmehljivo pripomnijo: »Uprem se lahko vsemu, razen skušnjavi.« Nekateri živijo v okolju, ki se osredinja na takojšnjo zadovoljevanje, bodisi v zvezi s hrano, spolnostjo, z zabavo ali dosežki. Ne le, da hočejo vse, vse hočejo še isti trenutek! (Lukež 15:12) Ne gledajo dlje od trenutnega ugodja, zato ne vidijo radosti, ki jo bo prineslo ‚resnično življenje‘. (1. Timoteju 6:19) Toda Biblija nas uči, naj pozorno premišljujemo in gledamo daleč naprej ter se ogibamo vsega, kar bi nam lahko duhovno ali kako drugače škodovalo. Navdihnjen pregovor pravi: »Razumni vidi hudo ter se skrije, abotni [neizkušeni, NW] pa gredo naprej in morajo trpeti.« (Pregovori 27:12)
4. Glede česa je posvaril Pavel, kot je to zapisano v Prvem listu Korinčanom 10:12, 13?
4 Pavel je kristjane, ki so živeli v Korintu, mestu, znanem po moralni pokvarjenosti, v pismu realno posvaril pred skušnjavo in močjo greha. Rekel je: »Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade. Ni vas nobena izkušnjava zadela razen take, ki jo more človek prenesti; zvest pa je Bog, ki vam ne da biti izkušanim nad vašo moč, temuč stori z izkušnjavo tudi izhod iz nje, da jo morete prenesti.« (1. Korinčanom 10:12, 13) Vsi mi, mlajši in starejši, moški in ženske, se srečujemo z mnogimi skušnjavami v šoli, službi ali drugod. Preiščimo zato Pavlove besede in poglejmo, kakšne vrednosti so za nas.
Ne bodimo preveč samozavestni
5. Zakaj je prevelika samozavest nevarna?
5 Pavel pravi: ‚Kdor misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.‘ Prevelika samozavest glede naše moralne moči je nevarna. Izdaja, da ne razumemo povsem narave in moči greha. Glede na to, da so padli v greh tudi ljudje, kot so bili Mojzes, David, Salomon in apostol Peter, ali naj bi potem mislili, da smo mi neranljivi? (4. Mojzesova 20:2–13; 2. Samuelova 11:1–27; 1. kraljev 11:1–6; Matevž 26:69–75) »Modri se boji in se ogiblje hudega, norec dela prestopke in zaupa vase,« piše v Pregovorih 14:16, SSP. Poleg tega je Jezus rekel: ‚Duh je voljan, ali meso je slabo.‘ (Matevž 26:41) Ker noben nepopoln človek ni izvzet pred pokvarjenimi željami, moramo Pavlove besede vzeti resno in se skušnjavi upreti, sicer tvegamo, da bomo padli. (Jeremija 17:9)
6. Kdaj in kako naj bi se pripravili na skušnjavo?
6 Modro se je vnaprej pripraviti na težave, ki se lahko pojavijo nepričakovano. Kralj Asa se je zavedal, da je obdobje miru pravi čas za to, da postavi obrambo. (2. letopisov 14:2, 6, 7) Vedel je, da bi bilo za pripravljanje v trenutku napada prepozno. Podobno se je o tem, kaj storiti v skušnjavah, najboljše odločiti takrat, ko smo bistre glave, v mirnih trenutkih. (Psalm 63:6) Daniel se je skupaj s svojimi bogaboječimi prijatelji odločil biti zvest Jehovovi postavi prej, preden so jih silili, naj jedó kraljeve izbrane jedi. Zato so brez pomišljanja vztrajali pri svojem prepričanju in niso jedli nečiste hrane. (Daniel 1:8) Okrepimo torej svojo odločenost, da ostanemo moralno čisti, še preden smo izkušani. Potem se bomo grehu lahko uprli.
7. Zakaj je tolažilno vedeti, da so se drugi uspešno uprli skušnjavi?
7 Kako zelo nas potolažijo Pavlove besede »Znašli ste se le pred [običajno, NW] človeško preizkušnjo«! (1. Korinčanom 10:13, SSP) Apostol Peter je pisal: »[Hudiču] se upirajte, trdni v veri, vedoč, da isto trpljenje prenaša bratovščina vaša razkropljena po svetu.« (1. Petrov 5:9) Da, pred podobnimi skušnjavami so bili tudi drugi, toda z Božjo pomočjo so se jim uspešno uprli, in enako lahko storimo mi. Ker pravi kristjani živimo v pokvarjenem svetu, lahko pričakujemo, da bomo vsi prej ali slej preizkušeni. Kako smo potem lahko prepričani, da bomo premagali človeško slabost in skušnjavo, da bi grešili?
Skušnjavi se lahko upremo!
8. Kateri je eden od osnovnih korakov, da se ognemo skušnjavi?
8 Eden od osnovnih korakov, da nehamo ‚sužnjevati grehu‘, je ta, da se ognemo skušnjavi, če je to mogoče. (Rimljanom 6:6) V Pregovorih 4:14, 15 se nas spodbuja: »Ne stopi na stezo brezbožnih in po poti hudobnih ne hodi. Ogni se je, ne prehajaj čeznjo, kreni od nje, in idi mimo.« Pogosto že vnaprej vemo, ali je verjetno, da bodo določene okoliščine peljale v greh. Jasno je torej, da bomo kristjani ‚šli mimo‘, ognili se bomo kogar koli, česar koli in vsakega kraja, ki bi v nas lahko zanetil napačne želje in razvnel nečiste strasti.
9. Kako Sveto pismo poudarja, naj zbežimo stran od razmer, ki nas navajajo h kompromisu?
9 Drug osnovni korak k zmagi nad skušnjavo je ta, da zbežimo od nje. Pavel je svetoval: »Bežite pred nečistovanjem.« (1. Korinčanom 6:18, SSP) Poleg tega je pisal: »Bežite od malikovalstva!« (1. Korinčanom 10:14) Apostol je tudi posvaril Timoteja, naj beži pred nebrzdanim hrepenenjem po gmotnem bogastvu in pred ‚mladostnimi poželenji‘. (2. Timoteju 2:22; 1. Timoteju 6:9–11)
10. Katera dva nasprotna zgleda kažeta, kako pomembno je zbežati stran od skušnjave?
10 Razmislimo o izraelskem kralju Davidu. Ko je gledal s strehe svoje palače, je opazil lepo žensko, ki se je kopala, in v srcu so se mu pojavile napačne želje. Moral bi oditi s strehe in zbežati pred skušnjavo. Namesto tega je o tej ženski, Batsebi, poizvedoval in konec je bil strašen. (2. Samuelova 11:1–12:23) Kako pa se je odzval Jožef, ko ga je gospodarjeva nemoralna žena nagovarjala, naj leži z njo? Pripoved nam pove: »Ko je ona ogovarjala Jožefa vsak dan, ni ji privolil, da bi ležal poleg nje, niti da bi se mudil ž njo.« Jožef ni poznal zapovedi iz mojzesovske postave, saj ta še ni bila dana, vendar je gospodarjevi ženi kljub temu odgovoril: ‚Kako bi jaz storil toliko zlo in grešil zoper Boga?‘ Nekega dne ga je zagrabila in rekla: »Lezi z menoj!« Ali je Jožef ostal in skušal z njo razpravljati? Ne. ‚Pobegnil je ter šel iz hiše.‘ Ni dovolil, da bi ga spolna skušnjava premagala. Pobegnil je! (1. Mojzesova 39:7–16)
11. Kaj morda lahko storimo, če smo vedno znova izkušani?
11 Bežanje se včasih šteje za strahopetnost, toda pogosto je to, da se iz določenih okoliščin dobesedno odstranimo, modro dejanje. Morda se skušnjava vedno znova pojavlja na delovnem mestu. Mogoče ne moremo zamenjati službe, vseeno pa morda obstajajo še druge možnosti, da se umaknemo od skušnjave. Zbežati moramo pred vsem, za kar vemo, da je napačno, in biti odločeni, da bomo delali samo to, kar je prav. (Amos 5:15) Kje drugje pa zbežimo od skušnjave tako, da se ogibamo pornografskih internetnih strani in vprašljivih zabavišč. To lahko tudi pomeni, da se znebimo kake revije ali najdemo nove prijatelje – takšne, ki ljubijo Boga, in nam lahko pomagajo. (Pregovori 13:20) Modro ravnamo, če se odločno upiramo vsemu, kar bi nas navajalo h grehu. (Rimljanom 12:9)
Kako lahko pomaga molitev
12. Kaj prosimo Boga, ko molimo »Ne vpelji nas v izkušnjavo«?
12 Pavel ohrabrujoče zagotavlja: »Zvest [. . .] je Bog, ki vam ne da biti izkušanim nad vašo moč, temuč stori z izkušnjavo tudi izhod iz nje, da jo morete prenesti.« (1. Korinčanom 10:13) Jehova nam denimo pomaga tako, da nam odgovarja, ko ga v molitvah prosimo za pomoč pri premagovanju skušnjave. Jezus Kristus nas je učil moliti: »Ne vpelji nas v izkušnjavo, temuč reši nas zlega [hudobnega, NW].« (Matevž 6:13) Jehova bo na takšno odkritosrčno molitev odgovoril tako, da nas ne bo prepustil skušnjavi; pred Satanom in njegovimi zvijačami nas bo rešil. (Efežanom 6:11) Boga naj bi prosili, da bi nam pomagal prepoznati skušnjave in nas okrepil, da bi se jim uprli. Če ga milo prosimo, naj ne dopusti, da bi v skušnjavi padli, nam bo pomagal, da nas Satan, ‚hudobni‘, ne bo ukanil.
13. Kaj bi morali storiti, ko smo pred trdovratno skušnjavo?
13 Še posebej goreče bi morali moliti, ko smo pred kako trdovratno skušnjavo. Nekatere skušnjave povzročijo v nas hud notranji boj, boj z mislimi in stališči, ki nas močno spominjajo, kako smo pravzaprav šibki. (Psalm 51:5) Kaj lahko denimo storimo, če nas mučijo spomini na kakšno nekdanjo pokvarjeno navado? Kaj če smo v skušnjavi, da se k tej navadi vrnemo? Namesto da bi takšne občutke samo skušali potlačiti, povejmo to v molitvi Jehovu, tudi večkrat, če je treba. (Psalm 55:22) Jehova nam lahko z močjo svoje Besede in svetega duha pomaga, da um očistimo nečistih nagnjenj. (Psalm 19:8, 9)
14. Zakaj je molitev bistvena pri premagovanju skušnjave?
14 Ko je Jezus v Getsemanskem vrtu opazil, da so apostoli zaspani, jih je spodbudil: »Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo.« (Matevž 26:41) Skušnjavo lahko med drugim premagamo tako, da smo pozorni na različne oblike, ki jih ta lahko privzame, in na njene prikrite detajle. Nadvse pomembno je tudi, da glede skušnjave brez pomišljanja molimo, da bi bili duhovno pripravljeni za boj proti njej. Ker skušnjava udari tam, kjer smo najšibkejši, se ji ne moremo upreti sami. Molitev je bistvena, saj nam Bog lahko da moč in tako okrepi našo obrambo proti Satanu. (Filipljanom 4:6, 7) Morda potrebujemo tudi duhovno pomoč in molitve ‚občinskih starešin‘ (NW). (Jakob 5:13–18)
Skušnjavi se odločno uprimo
15. Kako se lahko upiramo skušnjavi?
15 Poleg tega, da se ognemo skušnjavi, kadar je to le mogoče, se ji moramo tudi močno upirati, dokler ne mine oziroma se razmere ne spremenijo. Ko je Satan skušal Jezusa, se je ta upiral, dokler ni Hudič odšel. (Matevž 4:1–11) Učenec Jakob je zapisal: »Uprite se [. . .] hudiču, in bežal bo od vas.« (Jakob 4:7) Upirati se pričnemo tako, da svoj um krepimo z Božjo Besedo in se trdno odločimo, da se bomo ravnali po Božjih merilih. Dobro je, če se na pamet naučimo glavne svetopisemske stavke, ki se tičejo naše slabosti, in o njih poglobljeno premišljujemo. Modro bi bilo, da bi se o svojih skrbeh pogovorili s kakim zrelim kristjanom, morda s starešinom, ki bi ga lahko tudi poklicali na pomoč, kadar bi se skušnjava pojavila. (Pregovori 22:17)
16. Kako lahko ostanemo moralno pošteni?
16 Sveto pismo nas spodbuja, naj si nadenemo novo osebnost. (Efežanom 4:24, NW) To pomeni, da pustimo, da nas Jehova oblikuje in spreminja. Pavel je v pismu sodelavcu Timoteju napisal: »Hodi [. . .] za pravičnostjo, pobožnostjo, vero, ljubeznijo, stanovitnostjo, krotkostjo. Bij dobri boj vere, poprimi se večnega življenja, ki si bil zanje poklican.« (1. Timoteju 6:11, 12) »Za pravičnostjo« lahko ‚hodimo‘ tako, da marljivo preučujemo Božjo Besedo in si prizadevamo natančno spoznati Božjo osebnost, nato pa ravnamo skladno z Njegovimi zahtevami. Zelo pomembno je tudi, da smo polno zaposleni s krščanskimi dejavnostmi, kot je oznanjevanje dobre novice in obiskovanje shodov. Če se bomo bližali k Bogu in se povsem okoristili njegovih duhovnih priprav, nam bo to pomagalo duhovno rasti in ostati moralno pošteni. (Jakob 4:8)
17. Kako vemo, da nas Bog med skušnjavo ne bo zapustil?
17 Pavel nam zagotavlja, da nas ne bo zadela nobena skušnjava, ki bi kdaj presegla našo od Boga dobljeno zmožnost, da jo premagamo. Jehova bo ‚storil tudi izhod iz izkušnjave, da jo bomo mogli prenesti‘. (1. Korinčanom 10:13) Resnično, če se vztrajno zanašamo na Boga, ne bo dovolil, da bi skušnjava postala tako huda, da ne bi imeli dovolj duhovne moči za ohranitev značajnosti. Želi da bi nam uspelo odločno upreti se skušnjavi in tako ne bi storili tega, kar je napačno v njegovih očeh. Poleg tega lahko verujemo njegovi obljubi: »Ne odtegnem se ti in ne zapustim te.« (Hebrejcem 13:5)
18. Zakaj smo lahko prepričani o zmagi nad človeško slabostjo?
18 Pavel ni bil negotov glede tega, kako se bo končal njegov boj proti človeški slabosti. Ni se imel za ubogo in nebogljeno žrtev mesenih želja. Nasprotno, rekel je: »Tečem tako, ne kakor na negotovo; tako se borim, ne kakor bi po zraku mahal, temuč tarem svoje telo in ga usužnjujem, da ne bi kako, ko sem drugim oznanjeval, sam bil zavrgljiv.« (1. Korinčanom 9:26, 27) Tudi mi se lahko uspešno bojujemo proti nepopolnemu mesu. Naš ljubeč nebeški oče nas po Svetem pismu, publikacijah, ki temeljijo na Bibliji, krščanskih shodih in zrelih sokristjanih nenehno opominja in nam tako pomaga hoditi po pravi poti. Z njegovo pomočjo lahko premagamo človeško slabost!
Ali se spomnite?
• Kaj pomeni ‚misliti meseno‘?
• Kako se lahko pripravimo na skušnjavo?
• Kaj lahko storimo, da bi premagali skušnjavo?
• Kakšno vlogo ima pri premagovanju skušnjave molitev?
• Kako vemo, da je mogoče premagati človeško slabost?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 10]
Biblija ne uči, da smo nemočne žrtve mesenih želja
[Slika na strani 12]
Eden osnovnih načinov, da se ognemo grehu, je ta, da zbežimo stran od skušnjave