Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Razmišljajte duhovno in živite!

Razmišljajte duhovno in živite!

Razmišljajte duhovno in živite!

»Duhovno mišljenje je življenje.« (RIMLJANOM 8:6)

1., 2. Kako Biblija ločuje ‚meso‘ od ‚duha‘?

SREDI pokvarjene družbe, ki poveličuje zadovoljevanje mesenih želja, ni tako enostavno ohranjati čist moralni položaj pred Bogom. Sveto pismo jasno ločuje ‚meso‘ od ‚duha‘ in razkriva, kako strašne so posledice tega, ko kdo dovoli, da mu vlada grešno meso, in kako je posameznik blagoslovljen, če se pusti vplivati Božjemu svetemu duhu.

2 Jezus Kristus je na primer rekel: »Duh je to, kar oživlja, meso ne pomaga nič; besede, ki sem vam jih jaz govoril, so duh in so življenje.« (Janez 6:63) Apostol Pavel je kristjanom v Galaciji pisal: »Meso želi zoper Duha, a Duh zoper meso; ta sta namreč nasprotna drug drugemu.« (Galatom 5:17) Pavel je tudi rekel: »Kdor seje v meso svoje, od mesa bo žel pogubo, a kdor seje v Duha, od Duha bo žel življenje večno.« (Galatom 6:8)

3. Kaj je potrebno, da bi se osvobodili napačnih želja in nagibov?

3 Jehovov sveti duh, namreč Jehovova dejavna sila, lahko učinkovito izkorenini nečista ‚mesena poželenja‘ in uničujočo prevlado našega grešnega mesa. (1. Petrov 2:11) Da bi se osvobodili sužnjevanja napačnim nagibom, je bistveno, da nam pomaga Božji duh, saj je Pavel pisal: »Meseno mišljenje je smrt, a duhovno mišljenje je življenje in mir.« (Rimljanom 8:6) Kaj pomeni razmišljati duhovno?

»Duhovno mišljenje«

4. Kaj pomeni »duhovno mišljenje«?

4 Ko je Pavel pisal o ‚duhovnem mišljenju‘, je uporabil grško besedo, ki označuje »način razmišljanja, (naravnanost) uma, [. . .] cilj, stremljenje, prizadevanje«. Z njim povezan glagol pomeni »razmišljati, misliti na določen način«. Duhovno mišljenje torej pomeni, da nam vlada, nas vodi in spodbuja Jehovova dejavna sila. Pomeni, da voljno pustimo, da naše razmišljanje, nagibi in težnje pridejo popolnoma pod vpliv Božjega svetega duha.

5. Koliko naj bi se podredili vplivu svetega duha?

5 To, koliko naj bi se podredili vplivu svetega duha, je Pavel poudaril z besedami, naj ‚sužnjujemo duhu‘. (Rimljanom 7:6NW) Kristjani so na temelju svoje vere v Jezusovo odkupno žrtev osvobojeni prevlade greha in so tako »umrli« glede na prejšnje stanje, ko so sužnjevali grehu. (Rimljanom 6:2, 11) Kateri so v tem pogledu figurativno mrtvi, so fizično še vedno živi in lahko sedaj svobodno hodijo za Kristusom kot »sužnji pravičnosti« (SSP). (Rimljanom 6:18–20)

Osupljiva preobrazba

6. Kakšno preobrazbo doživijo tisti, ki postanejo »sužnji pravičnosti«?

6 Preobrazba iz ‚sužnjevanja grehu‘ v služenje Bogu kot »sužnji pravičnosti« je zares osupljiva. Pavel je o nekaterih, ki so se tako spremenili, pisal: ‚Umili ste se, posvečeni ste bili, opravičeni ste bili v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu Boga našega.‘ (Rimljanom 6:17, 18SSP; 1. Korinčanom 6:11)

7. Zakaj je pomembno, da poznamo Jehovov pogled na stvari?

7 Da bi se tako izredno spremenili, moramo najprej spoznati, kako na stvari gleda Jehova. Psalmist David je pred stoletji Boga goreče rotil: »Pota svoja mi kaži, GOSPOD [. . .]. Vodi me, da hodim po resnici tvoji, in uči me.« (Psalm 25:4, 5) Jehova je Davida uslišal in podobno lahko odgovori na takšno molitev svojih današnjih služabnikov. Ker so Božje poti in resnica čiste in svete, nam bo poglobljeno premišljevanje o njih pomagalo, če bi se znašli v skušnjavi, da bi zadovoljili nečiste mesene želje.

Vloga Božje Besede je izredno pomembna

8. Zakaj je nujno, da preučujemo Biblijo?

8 Božja Beseda, Biblija, je rezultat Njegovega duha. Potemtakem je izredno pomemben način, s katerim duhu dovolimo, da na nas deluje, ta, da beremo in preučujemo Biblijo – če je le mogoče, dnevno. (1. Korinčanom 2:10, 11; Efežanom 5:18) Če si bomo um in srce polnili z biblijskimi resnicami in načeli, nam bo to pomagalo zdržati napade na našo duhovnost. Ko se pojavijo nemoralne skušnjave, nas lahko Božji duh spomni na svetopisemske opomine in načela, ki nas lahko okrepijo v odločenosti, da ravnamo skladno z Božjo voljo. (Psalm 119:1, 2, 99NW; Janez 14:26) Tako ne bomo zapeljani, da bi storili kaj napačnega. (2. Korinčanom 11:3)

9. Kako nas biblijski pouk krepi v odločenosti, da ohranimo odnos z Jehovom?

9 Ko s pomočjo na Bibliji temelječih publikacij vztrajno iskreno in marljivo preučujemo Sveto pismo, Božji duh vpliva na naš um in srce, zaradi česar še bolj spoštujemo Jehovova merila. Odnos z Bogom nam tako postane najpomembnejša stvar v življenju. Ko smo v skušnjavi, ne razmišljamo, kako prijetno bi se morda bilo pregrešiti. Namesto tega najprej pomislimo na to, kako bi ohranili značajnost do Jehova. Ker močno cenimo naš odnos z njim, nas to spodbuja, da premagamo vsakršno nagnjenje, ki bi ga lahko poškodovalo ali uničilo.

»Kako ljubim zakon tvoj!«

10. Zakaj je za duhovno razmišljanje treba ubogati Jehovov zakon?

10 Za duhovno razmišljanje pa ni dovolj le poznati Božje Besede. Kralj Salomon je zelo dobro razumel Jehovova merila, vendar jih pozneje v življenju ni izpolnjeval. (1. kraljev 4:29, 30; 11:1–6) Če smo duhovno naravnani, bomo videli, da ni dovolj le vedeti, kaj pravi Biblija, temveč tudi iz vsega srca ubogati Božji zakon. To pomeni, da vestno preiskujemo Jehovova merila in si marljivo prizadevamo ravnati po njih. Takšen nazor je imel psalmist. Zapel je: »Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje.« (Psalm 119:97) Kadar resnično premišljujemo o tem, kako bi ravnali po Božjem zakonu, nas to spodbudi, da kažemo božanske lastnosti. (Efežanom 5:1, 2) Namesto da bi bili nebogljeno nagnjeni k pregrešku, kažemo sadove duha in se zaradi želje, da bi ugajali Jehovu, odvrnemo od ‚del mesa‘. (Galatom 5:16, 19–23; Psalm 15:1, 2)

11. Kako bi pojasnili, da je Jehovov zakon, ki prepoveduje nečistovanje, za nas zaščita?

11 Kako lahko razvijamo globoko spoštovanje in ljubezen do Jehovovega zakona? Med drugim tako, da pazljivo premislimo o njegovi vrednosti. Razmislimo o Božjem zakonu, po katerem so spolni odnosi dovoljeni le v zakonski zvezi in sta nečistovanje ter prešuštvo prepovedani. (Hebrejcem 13:4) Ali smo zaradi tega, ker ubogamo ta zakon, prikrajšani za kaj dobrega? Ali bi nam ljubeč nebeški Oče dal zakon, s katerim bi nam odrekel kaj koristnega? Nikakor! Poglejmo, kaj doživljajo mnogi, ki ne živijo skladno z Jehovovimi moralnimi merili. Neželene nosečnosti jih pogosto vodijo v splav ali morda v prezgodnjo in nesrečno zakonsko zvezo. Mnogi morajo vzgajati otroka brez moža ali žene. Poleg tega se tisti, ki nečistujejo, izpostavljajo spolno prenosljivim boleznim. (1. Korinčanom 6:18) In če nečistuje Jehovov služabnik, mu to lahko pusti strašne čustvene posledice. V prizadevanju, da bi zatrl očitke slabe vesti, morda ponoči ne more spati in duševno trpi. (Psalm 32:3, 4; 51:3) Ali ni potemtakem jasno, da je Jehova zasnoval zakon, ki prepoveduje nečistovanje, za to, da bi nas zaščitil? Da, resnično nam zelo koristi, če ostajamo moralno čisti!

Molimo za Jehovovo pomoč

12., 13. Zakaj je primerno moliti, ko na nas pritiskajo grešne želje?

12 Da bi razmišljali duhovno, je nedvomno nujno odkritosrčno moliti. Primerno je, da Boga prosimo za pomoč njegovega duha, saj je Jezus rekel: »Če torej vi [. . .] znate dobre darove dajati otrokom svojim, koliko bolj bo dal Oče nebeški svetega Duha tem, ki ga prosijo.« (Lukež 11:13) V molitvi mu lahko povemo, da smo glede naših slabosti odvisni od pomoči njegovega duha. (Rimljanom 8:26, 27) Če uvidimo, da na nas vplivajo grešne želje ali nazori oziroma če nam to pove kak ljubeč sovernik, bi bilo modro, da smo v molitvah glede problema določni in prosimo Boga, naj nam ta nagnjenja pomaga premagati.

13 Jehova nam lahko pomaga, da se osredinjamo na to, kar je pravično, čisto, krepostno in hvalevredno. In kako primerno je, da ga iskreno rotimo, naj naše srce in misli varuje »Božji mir«! (Filipljanom 4:6–8SSP) Molimo zato k Jehovu, da bi nam pomagal ‚hoditi za pravičnostjo, pobožnostjo, vero, ljubeznijo, stanovitnostjo, krotkostjo‘. (1. Timoteju 6:11–14) Ob pomoči nebeškega Očeta naše skrbi in skušnjave ne bodo postale tako velike, da jih ne bi več mogli nadzorovati. Namesto tega bo naše življenje zaznamoval Božji mir.

Ne žalimo duha

14. Zakaj je Božji duh sila, ki nas navaja k čistosti?

14 Jehovovi zreli služabniki osebno udejanjajo Pavlov nasvet: »Duha ne gasite.« (1. Tesaloničanom 5:19) Božji duh je ‚duh svetosti‘, zato je čist, neomadeževan, svet. (Rimljanom 1:4) Kadar torej deluje na nas, je sila, ki nas navaja k svetosti oziroma čistosti. Pomaga nam živeti čisto, tako da naše življenje zaznamuje poslušnost Bogu. (1. Petrov 1:2SSP) S kakršnim koli nečistim ravnanjem bi omalovaževali tega duha, to pa ima lahko katastrofalne posledice. Zakaj?

15., 16. a) Kako bi lahko žalili Božji duh? b) Kako se lahko ognemo temu, da bi žalili Jehovov duh?

15 Pavel je zapisal: »Ne žalite svetega Duha Božjega, ki ste ž njim zapečateni za odrešenja dan.« (Efežanom 4:30) Sveto pismo predstavi Jehovov duh kot pečat oziroma ‚poroštvo [tega, kar naj bi še prišlo, NW]‘ za zveste maziljene kristjane. To je nesmrtno nebeško življenje. (2. Korinčanom 1:22SSP; 1. Korinčanom 15:50–57; Razodetje 2:10) Božji duh lahko maziljence in njihove tovariše z zemeljskim upanjem vodi, da živijo zvesto, in jim pomaga, da se ogibajo grešnih del.

16 Apostol je svaril pred težnjami h kraji, k laži, nečednemu vedenju in tako naprej. Če bi si dovolili, da nas takšne stvari privlačijo, bi delovali proti z duhom navdihnjenemu nasvetu Božje Besede. (Efežanom 4:17–29; 5:1–5) Vsaj do določene mere bi lahko Božji duh žalili, to pa je gotovo nekaj, česar nočemo delati. Če bi zato kdor koli od nas pričel zanemarjati nasvete Jehovove Besede, bi lahko začel razvijati nazore oziroma osebnostne poteze, ki bi se lahko končali z namernim grešenjem in popolno izgubo Božje naklonjenosti. (Hebrejcem 6:4–6) Čeprav sedaj morda ne grešimo, se lahko nagibamo v to smer. Če bi še naprej delali proti vodstvu duha, bi ga žalili. Poleg tega bi se upirali Jehovu, ki je vir svetega duha, in Ga žalili. Ker ljubimo Boga, tega nočemo nikoli storiti. Namesto tega lahko Jehova v molitvi prosimo za pomoč, da ne bi žalili njegovega duha, temveč bi prinašali čast njegovemu svetemu imenu z vztrajnim duhovnim razmišljanjem.

Vztrajajte pri duhovnem razmišljanju

17. Katere duhovne cilje bi si med drugim lahko postavili in zakaj je to, da si jih prizadevamo doseči, modro?

17 Da bi vztrajno duhovno razmišljali, je pomembno, da si postavljamo duhovne cilje in si jih prizadevamo doseči. Odvisno od naših potreb in okoliščin se lahko med drugim namenimo, da bomo izboljšali preučevalne navade, več sodelovali v službi oznanjevanja oziroma si prizadevali za posebnimi službenimi prednostmi, kot je polnočasno pioniranje, betelska služba ali misijonarjenje. Tako si bomo um zaposlili z duhovnimi stvarmi in se laže uprli temu, da bi podlegli človeškim slabostim ali da bi nas zapeljali pridobitniški cilji in nesvetopisemske želje, običajne za to stvarnost. Takšno ravnanje je nedvomno modro, saj je Jezus spodbujal: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi podkopavajo in kradejo, temuč nabirajte si zakladov v nebesih, kjer ne molj, ne rja ne razjedata in kjer tatovi ne podkopavajo in ne kradejo. Kajti kjer je zaklad tvoj, tam bode tudi srce tvoje.« (Matevž 6:19–21)

18. Zakaj je v teh zadnjih dneh tako pomembno razmišljati duhovno?

18 V teh »zadnjih dneh« je nedvomno modro duhovno razmišljati in zatirati svetne želje. (2. Timoteju 3:1–5) Navsezadnje »svet gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Janezov 2:15–17) Če si denimo mlad kristjan prizadeva za polnočasno službo, ga lahko ta cilj usmerja skozi težavna mladostniška leta ali zgodnja leta odraslosti. Ko bo pod pritiskom, da bi naredil kompromis, bo imel jasno sliko tega, kaj želi doseči v Jehovovi službi. Kot duhoven človek bo menil, da je nemodro, celo neumno zapraviti možnost doseganja duhovnih ciljev zaradi gmotnih koristi ali katerega koli užitka, ki ga obljublja greh. Spomnimo se, da je duhovno naravnani Mojzes »rajši hotel zlo trpeti z ljudstvom Božjim nego imeti začasen užitek od greha«. (Hebrejcem 11:24, 25) In podobno se odločamo vsi, mlajši in starejši, kadar razmišljamo duhovno, in ne kot nam narekuje grešno meso.

19. Kako nam bo koristilo, če bomo vztrajno razmišljali duhovno?

19 »Meseno mišljenje [je] sovraštvo do Boga,« toda »duhovno mišljenje je življenje in mir.« (Rimljanom 8:6, 7) Če vztrajno razmišljamo duhovno, bomo uživali dragocen mir. Naše srce in misli bodo bolj zaščiteni pred vplivom grešnega stanja. Laže se bomo upirali skušnjavam, da bi se zapletli v kak prestopek. Poleg tega nam bo v nenehnem boju med mesom in duhom pomagal Bog.

20. Zakaj smo lahko prepričani, da je v boju med mesom in duhom mogoče zmagati?

20 Če vztrajno razmišljamo duhovno, ohranjamo nadvse pomembno vez z Jehovom, virom življenja in svetega duha. (Psalm 36:9; 51:11) Satan Hudič in njegovi zastopniki delajo vse, kar lahko, da bi nam uničili odnos z Bogom Jehovom. Trudijo se pridobiti nadzor nad našim umom, saj vedo, da bomo, če se bomo vdali, navsezadnje postali Božji sovražniki in umrli. Vendar v tem boju med mesom in duhom lahko zmagamo. Tako je bilo tudi s Pavlom. Ko je pisal o svojem boju, je najprej vprašal: »Kdo me otme iz telesa te smrti?« Nato pa je pokazal, da je rešitev mogoča, ko je vzkliknil: »Hvala bodi Bogu po Jezusu Kristusu, Gospodu našem!« (Rimljanom 7:21–25) Tudi mi se lahko zahvaljujemo Bogu po Kristusu, da je priskrbel sredstvo, po katerem lahko premagamo človeške slabosti in razmišljamo duhovno s čudovitim upanjem na večno življenje. (Rimljanom 6:23)

Ali se spomnite?

• Kaj pomeni duhovno razmišljanje?

• Kako lahko pustimo, da na nas deluje Jehovov duh?

• Pojasnite, zakaj je v boju proti grehu bistveno preučevati Biblijo, ubogati Jehovov zakon in moliti k njemu.

• Kako nam postavljanje duhovnih ciljev pomaga ostati na poti življenja?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 16]

Preučevanje Biblije nam bo pomagalo upreti se napadom na našo duhovnost

[Slika na strani 17]

Prav je moliti k Jehovu, naj nam pomaga premagati grešne želje

[Slika na strani 18]

K vztrajnemu duhovnemu razmišljanju nam lahko pomagajo duhovni cilji