‚Beseda Jehovova je rasla‘
‚Beseda Jehovova je rasla‘
»Povelje svoje [pošilja] na zemljo, urno teče beseda njegova.« (PSALM 147:15)
1., 2. Kakšno nalogo je dal Jezus učencem in kaj je spadalo k njej?
ENA najosupljivejših prerokb v Bibliji je zapisana v Dejanjih apostolov 1:8. Jezus je malo pred odhodom v nebesa svojim zvestim sledilcem naročil: »Prejmete moč, ko pride sveti Duh na vas, in boste mi priče [. . .] do kraja zemlje.« Resnično velikansko dejanje!
2 Takratni peščici učencev se je naloga oznanjati Božjo besedo po vsej zemlji morala zdeti kar malo strašljiva. Pomislite, kaj vse je spadalo k njej. Ljudem bi morali pomagati spoznati dobro novico o Božjem kraljestvu. (Matevž 24:14) Pričevati za Jezusa je tudi pomenilo drugim govoriti o njegovih vplivnih naukih in jim pojasniti njegovo vlogo v Jehovovem namenu. K temu delu je spadalo še to, da so pridobivali ljudi v učence in jih nato krščevali. In to naj bi opravljali po vsem svetu! (Matevž 28:19, 20)
3. Kaj je Jezus zagotovil svojim sledilcem in kako so opravili delo, ki jim ga je dal?
3 Vendar je Jezus svojim sledilcem tudi zagotovil, da bo pri izvrševanju tega dela, ki jim ga je dal, z njimi sveti duh. Zato so zgodnji Jezusovi učenci kljub obsežnosti naloge ter nenehnim in tudi nasilnim poskusom nasprotnikov, da bi jih utišali, uspešno izpolnili vse, kar jim je naročil. To je zgodovinsko dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati.
4. Kako se je z nalogo oznanjevanja in poučevanja razodevala Božja ljubezen?
4 Bog je s svetovno akcijo oznanjevanja in poučevanja izrazil ljubezen do tistih, ki ga niso poznali. Tako so dobili priložnost, da se mu približajo in prejmejo odpuščanje grehov. (Dejanja 26:18) Naloga oznanjevanja in poučevanja pa je tudi odkrivala Božjo ljubezen do tistih, ki so prenašali sporočilo, saj so s tem lahko izrazili svojo vdanost Jehovu in pokazali ljubezen do soljudi. (Matevž 22:37–39) Apostol Pavel je tako zelo cenil krščansko strežbo, da jo je imenoval »zaklad«. (2. Korinčanom 4:7)
5. a) Kje najdemo najzanesljivejše zgodovinsko poročilo o zgodnjih kristjanih in kakšna rast je v njem opisana? b) Zakaj je knjiga Dejanja apostolov pomembna za današnje Božje služabnike?
5 Najzanesljivejše zgodovinsko poročilo o oznanjevalski dejavnosti zgodnjih kristjanov najdemo v navdihnjeni knjigi Dejanja apostolov, ki jo je napisal učenec Lukež. To je poročilo o osupljivi in hitri rasti. V njem opisana rast spoznanja Božje Besede nas spomni na Psalm 147:15, kjer piše: »[Jehova] pošilja povelje svoje na zemljo, urno teče beseda njegova.« Pripoved o zgodnjih kristjanih, ki jih je krepil sveti duh, je za nas danes razburljiva in izredno pomembna. Jehovove priče namreč sodelujemo v istem delu oznanjevanja in pridobivanja učencev, le da v mnogo večjem obsegu. Poleg tega se srečujemo s podobnimi problemi kakor kristjani v prvem stoletju. Ko razmišljamo, kako je Jehova blagoslavljal in krepil zgodnje kristjane, se nam vera v njegovo pomoč utrjuje.
Rast števila učencev
6. Katera besedna zveza glede rasti se v knjigi Dejanja apostolov pojavi trikrat in na kaj se nanaša?
6 To, kako so se izpolnile besede iz Dejanj apostolov 1:8, lahko med drugim raziščemo tako, da razmislimo o besedni zvezi »beseda Gospodova [ Jehovova, NW] je rasla«, izrazu, ki se z majhnimi razlikami v Bibliji pojavi samo trikrat in še to samo v knjigi Dejanja apostolov. (Dejanja 6:7; 12:24; 19:20) V teh odlomkih se ‚beseda Jehovova‘ oziroma »beseda Božja« nanaša na dobro novico – navdušujoče sporočilo Božje resnice, na živo in krepko sporočilo, ki je spremenilo življenje tistih, ki so ga sprejeli. (Hebrejcem 4:12)
7. S čim je povezana rast Božje besede v Dejanjih apostolov 6:7 in kaj se je zgodilo ob binkoštih leta 33 n. š.?
7 Prvič se rast Božje besede omenja v Dejanjih apostolov 6:7. Tam beremo: »In beseda Božja je rasla, in število učencev se je silno množilo v Jeruzalemu; tudi precejšnja množica duhovnikov je bila pokorna veri.« Tukaj je rast povezana z večanjem števila učencev. Pred tem, ob binkoštih leta 33 n. š., je Bog izlil sveti duh na kakih 120 učencev, ki so se zbrali v gornji izbi. Potem je apostol Peter imel navdušujoč govor in še istega dne jih je od tistih, ki so ga poslušali, 3000 postalo vernih. Kako živahno je moralo biti, ko se je v Jeruzalemu in njegovi okolici na tisoče ljudi zgrinjalo proti enemu ali več kopališčem, da bi se krstili v ime Jezusa, človeka, ki so ga pred 50 dnevi pribili na kol kot zločinca! (Dejanja 2:41)
8. Kako se je večalo število učencev v letih po binkoštih leta 33 n. š.?
8 To pa je bil seveda samo začetek. Nenehno prizadevanje judovskih verskih voditeljev, da bi ustavili oznanjevalsko dejavnost, je bilo zaman. In jezilo jih je, ko ‚je Gospod [Jehova, NW] prideval [učencem] vsak dan teh, ki so se zveličevali‘. (Dejanja 2:47) Kmalu je ‚število mož naraslo na kakih pet tisoč‘. Zatem ‚jih je čimdalje več pristopalo, ki so verovali Gospodu, množice mož in žen‘. (Dejanja 4:4; 5:14) O poznejšem obdobju beremo: »Tako je [. . .] cerkev [občina, NW] po vsej Judeji in Galileji in Samariji imela mir in je napredovala; in ker je hodila v strahu Gospodovem in v tolažbi svetega Duha, se je razmnoževala.« (Dejanja 9:31) Po nekaj letih, verjetno okoli leta 58 n. š., je nastal zapis o ‚[več, NW] tisočih, ki so sprejeli vero‘. (Dejanja 21:20) Do tedaj je pričelo verovati tudi mnogo Nejudov.
9. Kako bi vi opisali zgodnje kristjane?
9 To številčno rast je bilo pripisati predvsem spreobrnitvam. Religija je bila sicer nova, vendar zelo dejavna. Učenci nikakor niso bili pasivni člani kake cerkve, temveč so bili povsem vdani Jehovu in njegovi Besedi. Nekateri so spoznali resnico po učencih, ki so bili hudo preganjani. (Dejanja 16:23, 26–33) Kateri so sprejeli krščanstvo, so se za to odločili premišljeno, skladno s svojo vestjo. (Rimljanom 12:1) Poučeni so bili o Božjih poteh; resnica jim je bila v umu in srcu. (Hebrejcem 8:10, 11) Za to, kar so verjeli, so bili pripravljeni umreti. (Dejanja 7:51–60)
10. Katero odgovornost so sprejeli zgodnji kristjani in kakšna je današnja vzporednica tega?
10 Tisti, ki so sprejeli krščanski nauk, so uvideli, da so dolžni o resnici govoriti drugim. To je neposredno prispevalo k nadaljnji številčni rasti. Neki biblicist je rekel: »Na oznanjevanje vere niso gledali kot na posebno pravico zelo gorečih posameznikov ali uradno imenovanih evangelizatorjev. Evangeliziranje je bila posebna prednost in dolžnost vsakega člana cerkve. [. . .] Gibanju je od samega začetka dajalo izreden zagon spontano prizadevanje celotne krščanske skupnosti.« In v nadaljevanju je zapisal: »Evangeliziranje je bilo življenjska moč zgodnjih kristjanov.« Isto velja za prave kristjane danes.
Geografsko širjenje
11. Kakšna rast je opisana v Dejanjih apostolov 12:24 in kako je potekala?
11 Drugič se rast Božje besede omenja v Dejanjih apostolov 12:24: »Beseda Gospodova [Jehovova, NW] je rasla in se razširjala.« Tukaj je besedna zveza povezana z geografskim širjenjem. Kljub vladnemu nasprotovanju je delo napredovalo. Najprej je bil sveti duh izlit v Jeruzalemu, in od tam se je beseda hitro širila naprej. Ko je v Jeruzalemu nastopilo preganjanje, so se učenci razkropili povsod po Judeji in Samariji. In s kakšnim rezultatom? »Tisti [. . .], ki so se bili razkropili, so hodili okrog, oznanjujoč besedo evangelija.« (Dejanja 8:1, 4) Filip je bil poslan oznanjevat moškemu, ki je nato po krstu ponesel sporočilo v Etiopijo. (Dejanja 8:26–28, 38, 39) Kmalu je resnica pognala korenine v Lidi, Saronu in Jopi. (Dejanja 9:35, 42) Pozneje je apostol Pavel prepotoval na tisoče kilometrov po morju in kopnem ter ustanavljal občine po mnogih sredozemskih deželah. Apostol Peter je odšel v Babilon. (1. Petrov 5:13) Manj kot 30 let po izlitju svetega duha ob binkoštih je Pavel pisal, da je bila dobra novica ‚oznanjena vsemu stvarjenju pod nebom‘, pri čemer je verjetno mislil na takrat znani svet. (Kološanom 1:23)
12. Kako so nasprotniki krščanstva priznali geografsko širjenje Božje besede?
12 Celo nasprotniki krščanstva so priznali, da je Božja beseda pognala korenine po vsem rimskem imperiju. V Dejanjih apostolov 17:6 denimo piše, da so v Tesaloniki na severu Grčije nasprotniki vpili: »Ti, ki ves svet narobe prevračajo, ti so tudi sem prišli.« Zatem je na začetku drugega stoletja Plinij mlajši iz Bitinije pisal o krščanstvu rimskemu cesarju Trajanu. Pritožil se je: »[To] ni omejeno le na mesta, temveč je okužilo tudi bližnje vasi in podeželje.«
13. Kako se je z geografskim širjenjem kazala Božja ljubezen do človeštva?
13 To geografsko širjenje je bilo izraz Jehovove velike ljubezni do odkupljivega človeštva. Ko je Peter videl, da na Nejuda Kornelija deluje sveti duh, je rekel: »V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Dejanja 10:34, 35) Da, dobra novica je bila in še vedno je sporočilo za vsa ljudstva, in z geografskim širjenjem Božje besede so ljudje povsod dobili priložnost odzvati se na Božjo ljubezen. V tem 21. stoletju se je Božja beseda razširila dobesedno na vse konce zemlje.
Rast, ki je prevladovala
14. Kakšna rast je opisana v Dejanjih apostolov 19:20 in nad čim je Božja beseda prevladovala?
14 Tretjič pa se rast Božje besede omenja v Dejanjih apostolov 19:20: »Beseda Gospodova [je] rasla z močjo in se utrjevala [prevladovala, NW].« Izvirna grška beseda, prevedena s ‚prevladovati‘, izraža misel »kazanja moči«. V prejšnjih vrsticah piše, da so v Efezu mnogi postali verni in je veliko tistih, ki so se ukvarjali s čaranjem, pred vsemi zažgalo svoje knjige. Božja beseda je tako prevladala nad lažnimi verskimi nauki. Prevladala pa je tudi nad drugimi ovirami, denimo preganjanjem. Prav nič je ni moglo ustaviti. V tem vidimo še eno izrazito vzporednico s pravim krščanstvom v našem času.
15. a) Kaj je o zgodnjih kristjanih pisal neki biblijski zgodovinar? b) Komu so učenci pripisovali zasluge za svoj uspeh?
15 Apostoli in drugi zgodnji kristjani so goreče razglašali Božjo besedo. O njih je neki biblijski zgodovinar pisal: »Kadar ljudje želijo govoriti o svojem Gospodu, najdejo ogromno načinov, da to tudi storijo. Resnično, motivacija teh moških in žensk nas prevzema bolj kot njihove metode.« Ob vsem tem pa so se ti zgodnji kristjani zavedali, da uspeh njihove strežbe ni odvisen le od njihovega prizadevanja. Za to delo jih je pooblastil Bog in on jih je tudi podpiral, da so ga opravili. Bog je tisti, ki povzroča duhovno rast. Apostol Pavel je to priznal v pismu korintski občini. V njem je pisal: »Jaz sem sadil, Apolo je zalil, ali Bog je dal, da je zraslo. Božji namreč smo sodelavci.« (1. Korinčanom 3:6, 9)
Sveti duh na delu
16. Kaj kaže, da je sveti duh krepil učence, da so pogumno govorili?
16 Spomnite se, da je Jezus učencem zagotovil, da bo pri rasti Božje besede imel vlogo tudi sveti duh in da bo ta krepil učence pri oznanjevanju. (Dejanja 1:8) Kako se je to dogajalo? Nedolgo potem, ko je bil ob binkoštih na učence izlit sveti duh, so Petra in Janeza pozvali, naj govorita pred judovskim sinedrijem, najvišjim sodiščem v deželi, katerega sodniki so bili odgovorni za usmrtitev Jezusa Kristusa. Ali sta se apostola pred tako pomembnim in sovražnim zborom tresla od strahu? Niti najmanj! Sveti duh je Petra in Janeza okrepil, da sta govorila tako pogumno, da so se njuni nasprotniki začudili in »ju spoznajo, da sta hodila z Jezusom«. (Dejanja 4:8, 13) Sveti duh je navedel tudi Štefana, da je pogumno pričal pred sinedrijem. (Dejanja 6:12; 7:55, 56) In že prej je sveti duh spodbudil učence, da so pogumno oznanjevali. Lukež poroča: »Ko so odmolili, se potrese mesto, ki so v njem bili zbrani, in vsi se napolnijo svetega Duha; in govorili so besedo Božjo srčno [brez strahu, EI].« (Dejanja 4:31)
17. Kako še je sveti duh pomagal učencem pri njihovi strežbi?
17 Jehova je po svojem mogočnem svetem duhu skupaj z obujenim Jezusom usmerjal oznanjevalsko dejavnost. (Janez 14:28; 15:26) Ko je bil duh izlit na Kornelija, njegove sorodnike in najbližje prijatelje, je apostol Peter spoznal, da se neobrezani Nejudje lahko usposobijo za krst v ime Jezusa Kristusa. (Dejanja 10:24, 44–48) Pozneje je imel duh pomembno vlogo pri postavitvi Barnaba in Savla (apostola Pavla) za misijonarsko dejavnost ter pri določanju tega, kam naj gresta in kam ne. (Dejanja 13:2, 4; 16:6, 7) Vodil je postopek, po katerem so apostoli in starejši možje v Jeruzalemu sprejemali odločitve. (Dejanja 15:23, 28, 29) In vodil je postavitve nadzornikov v krščanski občini. (Dejanja 20:28)
18. Kako so zgodnji kristjani dokazovali ljubezen?
18 Sveti duh se je kazal tudi v samih kristjanih, v katerih je razvijal božanske lastnosti, na primer ljubezen. (Galatom 5:22, 23) Ta ljubezen je učence navajala, da so si med seboj pomagali. Po binkoštih leta 33 n. š. so na primer ustanovili skupni sklad, da bi poskrbeli za fizične potrebe učencev v Jeruzalemu. Biblija pripoveduje: »Ni ga bilo namreč ubožca med njimi: kajti kolikor jih je bilo, ki so imeli njive ali hiše, ti so jih prodajali, in so prinašali izkupiček tega, kar so prodali, in pokladali apostolom pred noge: in oddelilo se je vsakemu, kolikor je potreboval.« (Dejanja 4:34, 35) Kristjani pa niso imeli radi le sovernike, temveč tudi druge, kar so pokazali tako, da so jim oznanjevali dobro novico in bili do njih prijazni še drugače. (Dejanja 28:8, 9) Jezus je rekel, da bo požrtvovalna ljubezen razpoznavni znak njegovih sledilcev. (Janez 13:34, 35) Ob tej pomembni lastnosti, ljubezni, so bili ljudje nedvomno pritegnjeni k Bogu, kar je prispevalo k rasti v prvem stoletju, in enako velja danes. (Matevž 5:14, 16)
19. a) Na katere tri načine je Jehovova beseda rasla v prvem stoletju? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?
19 Izraz »sveti duh« se v knjigi Dejanja apostolov pojavi skupaj 41-krat. Jasno je, da je bila pristna krščanska rast v prvem stoletju tesno povezana z močjo in vodstvom svetega duha. Večalo se je število učencev, Božja beseda se je širila po obsežnem področju ter prevladovala nad takratnimi verami in filozofijami. Ta rast v prvem stoletju pa ima vzporednico v današnjem delu Jehovovih prič. To novodobno in prav tako presenetljivo rast Božje besede bomo pregledali v naslednjem članku.
Ali se spomnite?
• Kako so zgodnji kristjani rasli številčno?
• Kako se je Božja beseda širila geografsko?
• Kako je Božja beseda prevladovala v prvem stoletju?
• Kakšno vlogo je pri rasti Božje besede imel sveti duh?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 12]
Filip je oznanjeval Etiopcu, kar je prispevalo h geografskemu širjenju dobre novice
[Slika na strani 13]
Sveti duh je vodil apostole in starejše može v Jeruzalemu
[Navedba vira slike na strani 10]
Zgoraj desno: Reproduction of the City of Jerusalem at the time of the Second Temple - located on the grounds of the Holyland Hotel, Jerusalem