Bodite pozorni na Božja čudovita dela
Bodite pozorni na Božja čudovita dela
»Mnoga so čuda tvoja, o GOSPOD, Bog moj, ki si jih storil, in mnoge misli tvoje za nas; nihče ni tebi enak.« (PSALM 40:5)
1., 2. Kakšne dokaze imamo o Božjih čudovitih delih in k čemu naj bi nas to spodbudilo?
KO BERETE Biblijo, lahko hitro vidite, da je Bog za svoje nekdanje ljudstvo, Izrael, delal čudovite reči. (Jozue 3:5; Psalm 106:7, 21, 22; oboje NW) Jehova sedaj sicer ne posega v človeške zadeve na ta način, vseeno pa vidimo okoli sebe neznansko število dokazov o njegovih čudovitih delih. Imamo torej razlog, da se pridružimo psalmistu, ki je rekel: »Kako mnogotera so dela tvoja, o GOSPOD, v modrosti si jih naredil vsa, polna je zemlja stvorov tvojih!« (Psalm 104:24; 148:1–5)
2 Danes se mnogi ne menijo za takšne jasne dokaze Stvarnikovega delovanja oziroma jih zavračajo. (Rimljanom 1:20) Mi pa ravnamo prav, če o teh dokazih premišljujemo in ugotovimo, kaj nam ti kažejo glede našega položaja pred Stvarnikom in dolžnosti, ki jih imamo do njega. Pri tem nam odlično pomaga to, kar je zapisano v Jobovi knjigi od 38. do 41. poglavja, saj je Jehova v njej Joba opozoril na določene vidike svojih čudovitih del. Razmislimo o nekaterih tehtnih vprašanjih, ki jih je postavil Bog.
Mogočna in čudovita dela
3. O čem je spraševal Bog, kot je to zapisano v Jobovi knjigi 38:22, 23, 25–29?
3 Bog je v nekem trenutku vprašal Joba: »Si li dospel do skladišč snega in videl zaloge toče, ki sem jih prihranil za čas nadloge, za dan boja in vojske?« Sneg in toča sta marsikje na zemlji del življenja. Bog je nadaljeval: »Kdo je razklal v oblakih lijaku tok in odpira pot blisku in grmenju, da bi deževalo na zemljo brez ljudi, na puščavo, kjer ni človeka, da se nasiti pušča in puščava in poganja zelena trava. Ima li dež očeta in kdo plodi rosne kapljice? Iz čigavega telesa prihaja led in kdo rodi slano nebeško?« (Job 38:22, 23, 25–29)
4.–6. V katerem pogledu je človeško poznavanje snega pomanjkljivo?
4 Nekaterim, ki živijo v družbi s hitrim tempom življenja in morajo potovati, se sneg morda zdi le ovira. Številni drugi pa se snega veselijo, saj ustvari čarobno zimsko pokrajino, ki ponuja možnosti za posebne dejavnosti. Ali lahko, z Božjim vprašanjem v mislih, rečete, da sneg zelo dobro poznate in celo veste, kakšen je videti? Seveda vemo, kako izgleda veliko snega, bodisi s fotografij s snežnim zametom bodisi da smo obilje snega videli na lastne oči. Kaj pa lahko rečemo za posamezne snežinke? Ali veste, kakšne so videti, in ali ste jih morda preiskali pri njihovem viru?
5 Nekateri so snežinke preučevali in fotografirali več desetletij. Ena snežinka je lahko sestavljena tudi iz sto nežnih ledenih kristalčkov raznolikih prelepih oblik. V knjigi Atmosphere piše: »Dobro znano je, da so snežinke neskončno različnih oblik, in čeprav znanstveniki trdijo, da noben naravni zakon ne prepoveduje pojava dveh enakih, se teh doslej še ni našlo. Wilson A. Bentley [. . .] je izvedel zelo obsežno raziskavo, saj je več kot 40 let proučeval in z mikroskopom opazoval snežinke, pa ni nikoli našel dveh, ki bi bili popolnoma enaki.« In tudi če bi se izjemoma zgodilo, da bi bili dve snežinki videti povsem enaki, ali bi to sploh kaj vplivalo na čudežno osupljivo raznolikost snežink?
6 Spomnimo se, kaj je Bog vprašal: »Si li dospel do skladišč snega?« Mnogi si oblake predstavljajo kot skladišče snega. Ali si lahko zamislite, da bi šli v to skladišče popisovat snežinke v vseh njihovih neskončno raznolikih oblikah in preučevat njihov nastanek? V neki znanstveni enciklopediji piše: »Sestava in izvor ledene sredice, ki sta ključnega pomena pri tem, da začno kapljice v oblaku pri temperaturi okoli –40° C zmrzovati, še vedno nista povsem jasna.« (Psalm 147:16, 17; Izaija 55:9, 10)
7. Kako obširno je človeško poznavanje dežja?
7 Kako pa je z dežjem? Bog je Joba vprašal: »Ima li dež očeta in kdo plodi rosne kapljice?« V isti znanstveni enciklopediji beremo: »Zaradi zapletenosti atmosferskih gibanj ter izredno raznolike vsebnosti vlage in delcev v zraku se zdi nemogoče izdelati neko podrobno, splošno teorijo o tem, kako pride do oblakov in padavin.« Bolj enostavno povedano, znanstveniki ponujajo podrobne teorije, toda v resnici dežja ne morejo popolnoma pojasniti. A vendarle veste, da življenjsko potreben dež pada, zaliva zemljo, oskrbuje rastline in nasploh omogoča ter lepša življenje.
8. Zakaj so Pavlove besede, zapisane v Dejanjih apostolov 14:17, primerne?
8 Ali se ne bi strinjali s sklepom apostola Pavla? Druge je spodbujal, naj v teh čudovitih delih vidijo dokaz za Tistega, ki je za njimi. O Bogu Jehovu je rekel: »Sebe ni pustil brez pričevanja s tem, da je delil dobrote, dajal vam z neba dež in rodovitne čase in napolnjeval srca vaša z jedjo in veseljem.« (Dejanja 14:17; Psalm 147:8)
9. Kako Božja čudovita dela odkrivajo Njegovo veliko moč?
9 Nobenega dvoma ni, da je Avtor takšnih čudovitih in koristnih del neskončno moder in strahotno močan. Glede njegove moči razmislimo o naslednjem: Pravijo, da je vsak dan kakih 45.000 neviht in več kot 16 milijonov vsako leto. To pomeni, da jih ta trenutek divja okoli 2000. V vseh oblakih, ki sodelujejo pri eni sami nevihti, se skriva energije za deset ali še več jedrskih bomb, kakršni so odvrgli v drugi svetovni vojni. Nekaj te energije vidite kot bliskanje. Strela ne le da požene človeku strah v kosti, temveč tudi pomaga pri tvorjenju dušika, ki gre v zemljo, od koder ga nato vsrkajo rastline kot naravno gnojilo. Bliskanje je torej viden prikaz energije, obenem pa je tudi zelo koristno. (Psalm 104:14, 15)
Kako to vpliva na vas?
10. Kako bi odgovorili na vprašanja v Jobovi knjigi 38:33–38?
10 Zamislite si, da ste na Jobovem mestu in da Vsemogočni Bog sprašuje vas. Verjetno se boste strinjali, da je večina ljudi kaj malo pozorna na Božja čudovita dela. Jehova nas sprašuje to, kar beremo v Jobovi knjigi 38:33–38. »Poznaš li postave neba, ali pa urejaš vlado njegovo nad zemljo? Moreš li povzdigniti glas svoj do oblakov, da te množina vode pokrije? Moreš li bliske izpuščati, da švigajo, da ti reko: Tu smo! Kdo je del v notranjščino modrost, ali kdo je dal duhu razum? Kdo šteje najvišje oblake z modrostjo in kdo izliva nebeške mehove, ko se strdi prah, da je kakor ulitina, in se grude prilepijo druga k drugi?«
11., 12. Povejte nekaj dokazov za to, da Bog dela čudovite reči.
11 Dotaknili smo se le nekaterih točk, na katere je Elihu spomnil Joba, in nekaterih vprašanj, ki jih je Jehova postavil Jobu ‚kakor [doraslemu, NW] možu‘. (Job 38:3) Rekli smo »nekaterih«, saj je Bog, kot beremo v 38. in 39. poglavju, opozoril še na druge pomembne vidike stvarstva. Omenil je na primer nebesna ozvezdja. Kdo pozna vse njihove zakone in postave? (Job 38:31–33) Jehova je Joba opozoril na nekatere živali, na leva, vrano, divjo kozo, divjega osla, divjega bivola, noja, močnega konja in orla. Bog je Joba pravzaprav vprašal, ali je on dal tem živalim njihove značilnosti in jim tako omogočil, da živijo ter rastejo. Sami morda uživate v preučevanju teh poglavij, še zlasti če imate radi konje ali kake druge živali. (Psalm 50:10, 11)
12 Lotite pa se lahko tudi 40. in 41. poglavja Jobove knjige, kjer je Jehova spet prosil Joba, naj odgovori na njegova vprašanja o dveh čisto posebnih bitjih. To naj bi bila velik in močan povodni konj (behemot) ter velikanski nilski krokodil (leviatan). Vsak po svoje sta čudež stvarstva, vredna naše pozornosti. Poglejmo sedaj, kaj naj bi po vsem tem sklenili.
13. Kako so na Joba vplivala Božja vprašanja in kako naj bi to vplivalo na nas?
13 Dvainštirideseto poglavje Jobove knjige nam pokaže, kako so na Joba vplivala vprašanja, katera mu je zastavil Bog. Pred tem je Job posvečal preveč pozornosti sebi in drugim. Toda sprejel je karanje, skrito v Božjih vprašanjih, in popravil svoje razmišljanje. Jehovu je priznal: »Spoznavam, da moreš vse in da ni mogoče zabraniti nobene namere tvoje. Kdo je, ki zagrinja Božje sklepe brez spoznanja? Zato sem govoril, česar nisem razumel, kar je prečudovito zame, česar nisem spoznal.« (Job 42:2, 3) Da, potem ko je Job posvetil pozornost Božjim delom, je dejal, da so bila zanj prečudovita. Tudi nas naj bi po pregledovanju stvarjenjskih čudes prevzeli Božja modrost in moč. Čemu pa? Ali samo zato, da bi bili pač prevzeti nad Jehovovo velikansko močjo in sposobnostjo? Ali pa bi nas to moralo navesti še na kaj?
14. Kako se je David odzval na Božja čudovita dela?
14 V 86. psalmu najdemo s tem povezane izraze, ki jih je zapisal David. Že v enem prejšnjih psalmov je napisal: »Nebesa oznanjajo slavo Boga mogočnega in delo rok njegovih kaže oblok nebesni. Dan kliče dnevu vest o njem in noč poroča noči.« (Psalm 19:1, 2) Toda David je šel še dlje. V Psalmu 86:10, 11 beremo: »Zakaj ti si velik in delaš čuda, ti sam si Bog. Uči me, GOSPOD, pot svojo, in hodil bom v resnici tvoji; zberi srce moje, da se bo balo tvojega imena.« Pri Davidovem globokem spoštovanju Stvarnika zaradi vseh njegovih čudovitih del je šlo tudi za temu primeren spoštljivi strah. Ugotovite lahko, zakaj. David ni hotel razžaliti Tistega, ki je sposoben takšnih čudovitih del. In tega naj ne bi hoteli niti mi.
15. Zakaj je bil Davidov spoštljivi strah do Boga primeren?
15 David je verjetno ugotovil, da lahko Bog s svojo silno močjo, ki jo sam usmerja, nastopi proti vsem, ki si zaslužijo njegovo neodobravanje. Zanje to pomeni nesrečo. Bog je Joba vprašal: »Si li dospel do skladišč snega in videl zaloge toče, ki sem jih prihranil za čas nadloge, za dan boja in vojske?« Bog ima sneg, točo, nevihte, veter in strele spravljene v svoji orožarni. In kako osupljivo močne so te naravne sile! (Job 38:22, 23)
16., 17. Kaj ponazarja Božjo strahospoštljivo moč in kako jo je Bog uporabljal v preteklosti?
16 Verjetno se spomnite kakšne krajevne nesreče, ki jo je morda povzročil orkan, tajfun, ciklon, toča ali pa poplava. Za ponazoritev naj povemo, da so proti koncu leta 1999 jugozahodno Evropo prizadela huda neurja, ki so presenetila celo vremenoslovce. Veter je pihal tudi s hitrostjo do 200 kilometrov na uro, razkril na tisoče hiš, prevračal električne drogove in tovornjake. Skušajte si zamisliti, da je bilo v neurjih izruvanih ali polomljenih kakih 270 milijonov dreves, 10.000 samo v versajskem parku zunaj Pariza. Milijone domov je ostalo brez električne energije. Umrlo je skoraj 100 ljudi. In vse to v enem kratkem obdobju. Kakšna sila!
17 Morda bo kdo rekel, da so neurja muhasti dogodki, ki niso usmerjeni, nadzorovani. Kaj pa bi se zgodilo, če bi Vsemogočni delal čudovite reči tako, da bi takšne sile nadzorovano usmerjal? Nekaj takega je že storil v Abrahamovih dneh. Abraham je spoznal, da je Sodnik vse zemlje pretehtal hudobnost dveh mest, Sodome in Gomore. Mesti sta bili tako pokvarjeni, da je pritoževanje nad njima prišlo do Boga, in on je vsem pravičnim pomagal pobegniti iz obsojenih mest. Zgodovina poroča: »In GOSPOD je [nad ti mesti] dežil [. . .] žveplo in ogenj od GOSPODA z neba.« To je bilo čudovito delo, saj so pravični ostali pri življenju, nepoboljšljivi hudobneži pa so bili uničeni. (1. Mojzesova 19:24)
18. Na katere čudovite reči opozarja 25. poglavje Izaijeve knjige?
18 Nekoč pozneje je Bog sodno ukrepal proti staremu mestu Babilon, ki je morda mesto, o katerem piše Izaija v 25. poglavju. Bog je napovedal, da bo od tega mesta ostal le kup ruševin: »Naredil si kup kamenja iz mesta, iz trdnega gradu razvalino, tujcev palačo si podrl, da ne bodi več mesto, na veke se ne sezida.« (Izaija 25:2) Kdor danes obišče kraj, kjer je stal stari Babilon, lahko potrdi, da se je ta napoved uresničila. Ali je bilo uničenje Babilona samo naključje? Nikakor. Namesto tega lahko sprejmemo Izaijev sklep: »O GOSPOD [Jehova, NW], ti si moj Bog; poviševal te bom, poveličeval ime tvoje; kajti storil si čuda [čudovite reči, NW], sklepe od starodavna, zvestobo in resnico.« (Izaija 25:1)
Prihodnja čudovita dela
19., 20. Kakšno izpolnitev Izaija 25:6–8 lahko pričakujemo?
19 Bog je v preteklosti že izpolnil gornjo prerokbo, čudovite reči pa bo delal tudi v prihodnosti. V tem sobesedilu, kjer Izaija omenja Božje »čudovite reči«, najdemo zanesljivo prerokbo, ki se še mora izpolniti, prav kakor se je uresničila obsodba nad Babilonom. Kakšna ‚čudovita reč‘ pa je obljubljena? V Izaiju 25:6 beremo: »GOSPOD nad vojskami napravi vsem ljudstvom na tej gori gostovanje z mastnimi jedili, gostovanje s čistim vinom, pojedino s tolstimi pitanci, z vinom, očiščenim droži.«
20 Ta prerokba se bo gotovo izpolnila v novem svetu, ki ga je obljubil Bog in je tik pred nami. Takrat bo človeštvo rešeno problemov, ki danes pritiskajo na toliko ljudi. Prerokba iz Izaija 25:7, 8 pravzaprav zagotavlja, da bo Bog s svojo ustvarjalno močjo naredil eno od najčudovitejših del vseh časov: »Smrt bo požrta za vekomaj; in Gospod, Jehova, obriše solze z obličij vseh in ljudstva svojega sramoto odpravi z vse zemlje. Kajti govoril je GOSPOD.« Pozneje je del tega odlomka citiral apostol Pavel in z njim pokazal, da bo Bog mrtve ponovno oživil, jih obudil. Kako čudovito delo bo to! (1. Korinčanom 15:51–54)
21. Kaj čudovitega bo Bog naredil za mrtve?
21 Nadaljnji razlog, zaradi katerega bodo solze žalosti izginile, pa je v tem, da bodo ljudje osvobojeni bolezni. Ko je bil Jezus na zemlji, je mnoge ozdravil: slepim je vračal vid, gluhim sluh ter onemoglim telesno moč. V Janezovem evangeliju 5:5–9 je navedeno, da je ozdravil moža, ki je bil že 38 let hrom. Opazovalci so pomislili, da je to čudež, čudovito delo. Pa še res je bilo! Toda Jezus jim je povedal, da bo še bolj čudovito, ko bo obujal mrtve. Rekel je: »Ne čudite se temu; kajti pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih, glas njegov in pridejo ven: kateri so delali dobro, na vstajenje življenja.« (Janez 5:28, 29)
22. Zakaj lahko revni in trpeči gledajo na prihodnost z upanjem?
22 To se bo gotovo zgodilo, saj je to obljubil sam Jehova. Bodite prepričani, da bodo rezultati čudoviti, ko bo uporabil in pazljivo usmerjal svojo veliko oživljajočo moč. Psalm 72 govori o tem, kaj bo storil po svojem Sinu, kralju. Pravični bo v cvetu. Miru bo v obilju. Bog bo vse, ki so revni in trpijo, rešil. Obljublja: »Preobilo bode žita v deželi, do vrhov gorá, šumel bo kakor [nekdaj] Libanon sad njegov; in ljudstva bo zacvetlo po mestih kakor trave zemeljske.« (Psalm 72:16)
23. K čemu naj bi nas spodbudila Božja čudovita dela?
23 Resnično imamo razlog, da smo pozorni na vsa Jehovova čudovita dela: na to, kar je Jehova storil v preteklosti, kar dela danes in kar bo storil v bližnji prihodnosti. »Naj bo slavljen GOSPOD [Jehova, NW] Bog, Izraelov Bog, ki opravlja čudovita dela, on edini. Naj bo slavljeno ime njegove slave na veke, naj se napolni z njegovo slavo vsa zemlja. Amen in amen.« (Psalm 72:18, 19, SSP) O tem naj bi se redno navdušeno pogovarjali s sorodniki in drugimi. Da, ‚pripovedujmo med poganskimi narodi veličastvo njegovo, med vsemi ljudstvi čudovita dela njegova!‘ (Psalm 78:3, 4; 96:3, 4)
Kako bi odgovorili?
• Kako vprašanja, postavjena Jobu, jasno razodevajo, da ima človeško znanje svoje meje?
• Kateri zgledi Božjih čudovitih del, na katere v Jobovi knjigi opozarjajo poglavja od 37 do 41, so vas prevzeli?
• Kako naj bi ravnali sedaj, ko smo razmislili o nekaterih Božjih čudovitih delih?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 10]
Kaj menite o osupljivi raznolikosti snežink in strahospoštljivi moči strel?
[Vir slike]
snowcrystals.net
[Slike na strani 13]
Naj bodo Božja čudovita dela redno del vaših pogovorov