Glejte njega, ki dela čudovite reči!
Glejte njega, ki dela čudovite reči!
‚Stoj in opazuj [bodi pozoren na, NW] Božja čudovita dela.‘ (JOB 37:14)
1., 2. Kaj osupljivega je bilo odkrito leta 1922 in kakšen je bil odziv?
ARHEOLOG in angleški lord sta več let skupaj iskala zaklad. Arheolog Howard Carter in lord Carnarvon sta bila 26. novembra 1922. leta končno nagrajena za svoj trud. Na grobišču egiptovskih faraonov v znameniti Dolini kraljev sta odkrila grobnico faraona Tutankamona. Ko sta prišla do tesno zapahnjenih vrat, sta izvrtala luknjo. Carter je vstavil svečo in pokukal noter.
2 Pozneje je Carter pripovedoval: »Ko me je lord Carnarvon, ki ni več mogel prenašati negotovosti, nestrpno vprašal ‚Ali kaj vidiš?‘, sem iz sebe lahko spravil le: ‚Da, čudovite reči.‘« V grobnici je bila med tisoči zakladov krsta iz čistega zlata. Nekatere od teh ‚čudovitih reči‘ ste morda videli na fotografijah ali kakšni muzejski razstavi. Vendar naj so ti muzejski predmeti še tako čudoviti, verjetno nimajo nobene zveze z vašim življenjem. Posvetimo torej pozornost čudovitim rečem, ki so vsekakor povezane z vami in vam veliko pomenijo.
3. Kje najdemo informacije o čudovitih rečeh, ki nam lahko koristijo?
3 Pomislimo denimo na moža, ki je živel pred mnogo stoletji, moža, ki je bil mnogo bolj ugleden od vsake filmske zvezde, športnega junaka ali člana kraljeve družine. Poznali so ga kot najimenitnejšega od vseh, ki so bivali na Jutrovem. Gotovo vam je znano ime Job. O njem je bila napisana tudi cela biblijska knjiga. Pa vendar se je nekemu njegovemu sodobniku, mladeniču Elihuju, zdelo potrebno, da ga opozori na napako. Elihu je Jobu v bistvu rekel, da posveča preveliko pozornost sebi in tistim okoli sebe. V 37. poglavju Jobove knjige najdemo še nekaj drugih določnih in modrih nasvetov, ki lahko vsakomur med nami zares koristijo. (Job 1:1–3; 32:1–33:12)
4. Kaj je Elihuja navedlo k spodbudi, zapisani v Jobovi knjigi 37:14?
4 Jobovi trije domnevni prijatelji so obširno opozarjali na področja, na katerih naj bi Job po njihovem mnenju grešil bodisi v mislih bodisi v dejanjih. (Job 15:1–6, 16; 22:5–10) Elihu je potrpežljivo čakal do konca razgovora. Nato pa je spregovoril z uvidom in modrostjo. Povedal je mnogo koristnega, toda bodimo pozorni na naslednjo bistveno misel: ‚Čuj to, Job, stoj in opazuj [bodi pozoren na, NW] Božja čudovita dela!‘ (Job 37:14)
Povzročitelj del
5. Kaj odsevajo ‚Božja čudovita dela‘, o katerih je govoril Elihu?
5 Upoštevajmo, da Elihu Jobu ni svetoval, naj bo pozoren nase, na njega (Elihuja) ali pa na druge ljudi. Elihu je Joba, pa tudi nas, modro spodbudil, naj bo pozoren na čudovita dela Boga Jehova. Kaj po vašem mnenju spada k ‚Božjim čudovitim delom‘? In zakaj naj bi bili poleg skrbi, ki jih morda imate glede zdravja, denarja, prihodnosti, svoje družine, sodelavcev in sosedov, pozorni še na Božja dela? Čudovita dela Boga Jehova nedvomno odsevajo njegovo modrost in oblast nad fizičnim stvarstvom okoli nas. (Nehemija 9:6; Psalm 24:1; 104:24; 136:5, 6) Da bi to bolje razumeli, poglejmo primer iz Jozuetove knjige.
6., 7. a) Kaj čudovitega je Jehova naredil v dneh Mojzesa in Jozueta? b) Kako bi se odzvali, če bi bili priča kateremu od teh del v Mojzesovem in Jozuetovem času?
6 Jehova je nad stari Egipt poslal šibe in nato razdelil Rdeče morje, tako da je Mojzes lahko staroveške Izraelce popeljal v svobodo. (2. Mojzesova 7:1–14:31; Psalm 106:7, 21, 22) Podoben dogodek je opisan v 3. poglavju Jozuetove knjige. Jozue, Mojzesov naslednik, je moral Božje ljudstvo prepeljati čez neko drugo vodovje in nato v Obljubljeno deželo. Rekel je: »Posvetite se! kajti jutri stori GOSPOD čudeže [čudovite reči, NW] med vami.« (Jozue 3:5) Katere čudovite reči pa?
7 Iz pripovedi je razvidno, da je Jehova vodno pregrado, reko Jordan, odprl, tako da je lahko več tisoč mož, žena in otrok prišlo čeznjo po suhem. (Jozue 3:7–17) Če bi bili takrat tam ter videli, kako se reka odpira in jo vsi ti ljudje varno prečkajo, bi gotovo pomislili: Kako čudovito je to! Bog je s tem pokazal svojo oblast nad stvarstvom. Pa vendar so tudi danes, ko mi živimo, reči, ki so ravno tako čudovite. Da bi ugotovili, katere so nekatere od njih in zakaj naj bi jim posvetili pozornost, razmislimo o Jobovi knjigi 37:5–7.
8., 9. Na katera čudovita dela opozarja Jobova knjiga 37:5–7 in zakaj naj bi o njih razmišljali?
8 Elihu je izjavil: »Bog [. . .] grmi čudovito z glasom svojim, velike dela reči, ki jih ne razumemo.« Kaj je Elihu mislil s tem, ko je rekel, da Bog »čudovito« dela reči? No, omenil je sneg in nalive. Ti so kmetovalcu preprečevali delo na polju, zaradi česar je imel čas in tudi razlog razmišljati o Božjih delih. Mi morda nismo kmetovalci, toda dež in sneg lahko vseeno vplivata na nas. Odvisno od tega, kje živimo, lahko ustavita tudi naše dejavnosti. Ali si vzamemo kdaj čas in pomislimo, kdo je za vsemi temi čudesi in kaj ta pomenijo? Ali ste to že kdaj storili?
9 Zanimivo je, da se Bog Jehova, kot beremo v 38. poglavju Jobove knjige, tudi sam loti podobne teme, ko postavi Jobu pomenljiva vprašanja. Naš Stvarnik je ta vprašanja resda namenil Jobu, toda jasno je, da so povezana tudi z našimi nazori, obstojem in prihodnostjo. Zato poglejmo, kaj je Bog vprašal, in razmislimo, kaj to pomeni. Res, naredimo to, k čemur nas spodbuja Jobova knjiga 37:14.
10. Kako bi na nas moralo vplivati 38. poglavje Jobove knjige in kakšna vprašanja so v njem postavljena?
10 Osemintrideseto poglavje se začenja takole: »Tedaj odgovori GOSPOD iz viharja in reče Jobu: Kdo je ta, ki v mrak zavija Božje sklepe z besedami brez spoznanja? Opaši, pravim, kakor mož ledja svoja! jaz te bom vprašal, in ti me pouči!« (Job 38:1–3) To je bila priprava. Jobu je pomagala, da je pripravil svoje mišljenje na dejstvo, da stoji pred Stvarnikom vesolja in da mu je dolžan odgovarjati za svoja dejanja. Koristi pa lahko tudi nam in našim sodobnikom. Zatem se je Bog dotaknil reči, ki jih je že prej omenil Elihu. »Kje si bil, ko sem postavljal temelje zemlji? Povej, če kaj imaš razuma! Kdo je določil mero njeno, če menda veš? ali kdo je čeznjo potegnil merno vrvico? V kaj so vtaknjeni podstavni stebri njeni? ali kdo je položil njen vogelni kamen?« (Job 38:4–6)
11. Kaj naj bi spoznali iz Jobove knjige 38:4–6?
11 Kje je bil Job, da, kje smo bili vsi mi, ko je nastala Zemlja? Ali smo bili njeni arhitekti, smo naredili načrt Zemlje in nato po tem načrtu določili dimenzije, kakor bi to naredili z ravnilom? Nikakor ne! Takrat nas sploh še nikjer ni bilo. Bog je našo Zemljo primerjal z zgradbo, ko je vprašal: »Kdo je položil njen vogelni kamen?« Vemo, da je Zemlja ravno prav oddaljena od Sonca, da lahko mi na njej živimo in nam je življenje v veselje. Je tudi ravno prav velika. Če bi bila veliko večja, potem vodik ne bi uhajal iz našega ozračja in naš planet tako ne bi bil primeren za življenje. Očitno je nekdo ‚njen vogelni kamen položil‘ na ravno pravo mesto. Mar je zasluga za to šla Jobu? Gre morda nam? Ali pa Bogu Jehovu? (Pregovori 3:19; Jeremija 10:12)
Kateri človek pozna odgovore?
12. H kakšnemu razmišljanju nas navaja vprašanje iz Jobove knjige 38:6?
12 Bog je še vprašal: »V kaj so vtaknjeni podstavni stebri njeni?« Ali ni to dobro vprašanje? Verjetno poznamo izraz, ki ga Job ni, namreč gravitacija. Večina nas razume, da Zemlja zaradi gravitacijske sile ogromne Sončeve mase ostaja tam, kjer je, oziroma da so njeni podstavni stebri tako rekoč vtaknjeni. Pa vendar, kdo popolnoma razume gravitacijo?
13., 14. a) Kaj moramo priznati glede gravitacije? b) Kako naj bi se odzvali na stanje, poudarjeno v Jobovi knjigi 38:6?
13 Nedavno izdana knjiga z naslovom The Universe Explained (Vesolje pojasnjeno) priznava, da je ‚gravitacija najbolj poznana, a hkrati najmanj razumljena naravna sila‘. In dodaja: »Zdi se, da gravitacijska sila v trenutku prepotuje prazen prostor, brez kakršnega koli vidnega sredstva. V zadnjih letih pa so fiziki začeli razmišljati o možnosti, da bi gravitacija lahko potovala v valovih, ki sestojijo iz delcev, imenovanih gravitoni [. . .]. Toda nihče ni o njihovem obstoju povsem prepričan.« Pomislite, kaj to pomeni.
14 V 3000 letih od takrat, ko je Jehova Jobu postavil prej omenjena vprašanja, je znanost že precej napredovala. Kljub temu niti mi niti najboljši fiziki ne znamo popolnoma razložiti gravitacije, ki našo Zemljo vzdržuje na ravno pravi orbiti, kar je ravno pravšnja lega, da lahko na Zemlji živimo. (Job 26:7; Izaija 45:18) S tem ne namigujemo, da bi se vsi morali lotiti poglobljenega preučevanja skrivnosti gravitacije. Hoteli smo le reči, da bi moralo že to, da posvetimo pozornost samo temu enemu vidiku Božjih čudovitih del, vplivati na to, kako gledamo na Boga. Ali vas ob njegovi modrosti in znanju ne prevzame strahospoštovanje in ali razumete, zakaj nam je treba še bolj spoznati njegovo voljo?
15.–17. a) O čem je predvsem govora v Jobovi knjigi 38:8–11 in h kakšnim vprašanjem nas navaja? b) Kaj je treba priznati glede poznavanja oceanov in njihove razporeditve po planetu?
15 Stvarnik pa je še naprej spraševal: »Kdo je zaprl morje z zatvornicami, ko je ven pridrlo kakor iz materinega telesa, ko sem mu naredil oblake za oblačilo in megleno tmino za plenice, in sem mu določil stalno mejo in postavil zapahe in vrata in velel: Dotod pojdeš in nikar naprej, in tu bodi mejnik kljubovalnim valovom tvojim!« (Job 38:8–11)
16 To zaprtje morij zajema celine, oceane in plimovanje. Kako dolgo že človek opazuje in preučuje vse to? Več tisočletij, še posebej temeljito pa v zadnjem stoletju. Morda bi si mislili, da je bilo večino tega, kar je glede naštetega mogoče spoznati, doslej nedvomno že ugotovljeno. Toda kaj bi ugotovili, če bi sedaj, v letu 2001, o tej temi poizvedovali po obsežnih knjižnicah ali pa se okoristili velikanskih možnosti raziskovanja po internetu, da bi prišli do najnovejših odkritij?
17 V enem zelo priznanih priročnikov lahko najdete takšno priznanje: »Razporeditev kontinentalnih plošč in oceanskih kotlin na zemeljskem površju ter razporeditev pomembnejših kopenskih značilnosti sta že dolgo med najbolj zagonetnimi problemi znanstvenega raziskovanja in teoretiziranja.« Omenjena enciklopedija zatem ponudi štiri možne razlage, vendar pristavi, da so te samo »nekatere od mnogih hipotez«. In morda vam je znano, da je hipoteza »nedokazana, zgolj verjetna trditev«.
18. H kakšnim sklepom vas vodijo besede iz Jobove knjige 38:8–11?
18 Mar to ne poudarja, da vprašanja, o katerih beremo v Jobovi knjigi 38:8–11, veljajo tudi danes? Za to, da je na našem planetu vse tako, kot je, zasluge prav gotovo ne pripadajo nam. Nismo mi Lune umestili tako, da ta s svojo privlačnostjo povzroča plimovanje, ki navadno ni tolikšno, da bi preplavilo naše obale ali nas same. Vi veste, kdo je vse to naredil – On, ki dela čudovite reči. (Psalm 33:7; 89:9; Pregovori 8:29; Dejanja 4:24; Razodetje 14:7)
Priznajmo zasluge Jehovu
19. Na kakšna fizična dejstva nas opozorijo pesniški izrazi iz Jobove knjige 38:12–14?
19 Ljudem ne moremo pripisati zaslug za Zemljino vrtenje, na katero namiguje zapis v Jobovi knjigi 38:12–14. Zaradi tega vrtenja se rodi nemalokrat tako omamno lepa jutranja zarja. Ko Sonce vzhaja, postajajo poteze našega planeta vse jasnejše, prav kakor se glina preoblikuje ob pritisku pečata. Že če smo le malo pozorni na vrtenje Zemlje, se moramo začuditi temu, da se ne vrti prehitro, kar bi bilo pogubno, kot si zlahka predstavljamo. Pa tudi tako počasi se ne vrti, da bi bili dnevi in noči veliko daljši in bi zato prišlo do ekstremne vročine in ekstremnega mraza, zaradi česar ljudje na njej ne bi mogli živeti. Odkrito rečeno, lahko smo veseli, da je hitrost vrtenja določil Bog, in ne kakšna skupina ljudi. (Psalm 148:1–5)
20. Kako bi odgovorili na vprašanja, zapisana v Jobovi knjigi 38:16, 18?
20 Zdaj pa si zamislite, da vam Bog postavi naslednja vprašanja: »Ali si stopil v studence morja, si li prehodil dno globočine?« Na to še oceanograf ne more popolnoma odgovoriti! »Si li prav pregledal širjavo zemlje? Povej, če vse to veš!« (Job 38:16, 18) Ali ste že obiskali in raziskali vsa področja na zemlji, ali vsaj večino njih? Koliko življenjskih dob bi potrebovali, da bi si pozorno ogledali vsa lepa mesta in čudesa na naši zemlji? Kako zelo čudovit bi bil ta čas!
21. a) Kakšne znanstvene poglede morda vzbuja vprašanje v Jobovi knjigi 38:19? b) K čemu naj bi nas spodbudila resnica glede svetlobe?
21 Oglejmo si tudi globoko vprašanje v Jobovi knjigi 38:19, SSP: »Kje je pot k prebivališču luči in kje je kraj teme?« Morda veste, da je dolgo časa prevladovalo mnenje, da svetloba potuje v obliki valovanja, kakor valovi, ki jih lahko opazujemo na ribniku. Leta 1905 pa je Albert Einstein pojasnil, da se svetloba predstavlja v nekakšnih energetskih paketih oziroma delcih. Ali je bilo s tem vprašanje rešeno? No, neka novejša enciklopedija sprašuje: »Ali je svetloba val ali delec?« Odgovarja: »Kot je videti, [svetloba] ne more biti oboje, saj sta si ti dve strukturi [valovi in delci] tako zelo različni. Najboljši odgovor je ta, da svetloba, strogo rečeno, ni ne eno ne drugo.« Zaenkrat torej še ni človeka, ki bi lahko popolnoma pojasnil ta Božja dela, toda sončna svetloba nas (neposredno in posredno) vendarle greje. Uživamo hrano in vdihavamo kisik, ki nastaneta, ko se rastline odzivajo na svetlobo. Lahko beremo, vidimo obraze svojih dragih, strmeče opazujemo sončne zahode in še in še. Mar naj ne bi ob vsem tem priznali Bogu čudovitih del? (Psalm 104:1, 2; 145:5; Izaija 45:7; Jeremija 31:35)
22. Kako se je staroveški David odzval na Božja čudovita dela?
22 Ali naj o Jehovovih čudovitih delih poglobljeno premišljujemo samo zato, da bi na nas naredila vtis, da bi nas ob vsem tem prevzelo strahospoštovanje oziroma bi ostali kar brez besed? Ne. Staroveški psalmist David je priznal, da ni mogoče doumeti in razložiti vseh Božjih del. Pisal je: »Mnoga so čuda tvoja, o GOSPOD, Bog moj, ki si jih storil [. . .]; če bi jih hotel oznanjati in pripovedovati, preveliko jih je, da bi jih naštel.« (Psalm 40:5) S tem pa ni nikakor hotel reči, da bo glede vseh teh velikih del kar molčal. To je potrdil s svojo odločenostjo, opisano v Psalmu 9:1: »Hvalil te bom, GOSPOD [Jehova, NW], iz vsega srca svojega, pripovedoval vsa čudovita dela tvoja.«
23. Kako se odzivate na Božja čudovita dela in kako lahko pomagate drugim?
23 Ali naj ne bi bili enako spodbujeni? Ali naj nas naše navdušenje nad Božjimi velikimi deli ne bi spodbujalo, da govorimo o njem, o tem, kar je že in kar še bo naredil? Odgovor je jasen – »med poganskimi narodi« naj bi ‚pripovedovali veličastvo njegovo, med vsemi ljudstvi čudovita dela njegova‘. (Psalm 96:3–5) Svoje ponižno cenjenje Božjih čudovitih del lahko torej pokažemo tako, da o tem, kar smo o Bogu izvedeli, govorimo drugim. Četudi so ti morda odrasli v družbi, ki je odklanjala Stvarnika, jih lahko s pozitivno izrečenimi informacijami spodbudimo, da Boga priznajo. Še več, v njih lahko morda zanetimo željo, da bi Njega, ki je »ustvaril vse« in ki dela čudovite reči, Jehova, bolje spoznali in mu služili. (Razodetje 4:11)
Kako bi odgovorili?
• O kakšnih Božjih delih naj bi razmišljali, kakor k temu spodbujajo besede iz Jobove knjige 37:14?
• Na katere reči se med drugim osredinja 37. in 38. poglavje Jobove knjige, ki jih znanost ne more popolnoma razložiti?
• Kaj menite o Božjih čudovitih delih in k čemu vas to spodbuja?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 7]
Kdo je zaprl morje in tako povzročil, da ostaja na svojem mestu?
[Slika na strani 7]
Kdo je že obiskal vse čudovite kraje na naši Zemlji, ki jo je ustvaril Bog?