‚Stojte popolni in trdno prepričani‘

»Poglejte! Velika množica!«

JEHOVOVE služabnike je desetletja begalo neko vprašanje. Dolgo so si prizadevali najti svetopisemsko rešitev. Tema je povzročila mnoge razprave. Nazadnje so vendarle odkrili biblijski odgovor in ta je močno navdušil občinstvo na zborovanju v Washingtonu (DC) 1935. leta.

Za vsemi temi pogovori je bilo skupno vprašanje: Koga zaznamuje »velika množica«, omenjena v Razodetju 7:9? Ali bo ta skupina vernikov živela v nebesih?

Staro vprašanje

Kristjane je od časa apostola Janeza pa do današnjih dni begala identiteta ‚velike množice‘. Preučevalci Biblije so na veliko množico gledali kot na drugotni nebeški razred, skupino, ki je imela spoznanje o biblijski resnici, ni pa veliko naredila za to, da bi se le-ta razširila.

Z maziljenimi kristjani pa so se družili nekateri, ki so postali zelo goreči v oznanjevanju. Ti niso hrepeneli po tem, da bi šli v nebesa. Njihovo upanje se je res skladalo z javnim govorom »Milijoni sedaj živečih ne bodo nikoli umrli«, ki ga je Jehovovo ljudstvo objavljalo med letoma 1918 in 1922. Taki posamezniki naj bi bili blagoslovljeni z večnim življenjem na zemlji.

Stražni stolp, ki je bil v angleščini izdan 15. oktobra 1923, je razpravljal o Jezusovi priliki o ovcah in kozlih, in v njem je pisalo: »Ovce pomenijo vse ljudi narodov, ki niso z duhom rojeni, vendar so nagnjeni k pravičnosti, ki z razumom priznavajo Jezusa Kristusa za Gospoda, pričakujejo in upajo na boljši čas pod njegovo vlado.« (Matevž 25:31–46)

Več žarkov luči

Leta 1931 je prvi zvezek knjige Vindication razpravljal o 9. poglavju Ezekielove knjige in tiste, ki so zaznamovani na čelu za rešitev ob sklenitvi sveta, poistil z ovcami iz Jezusove prilike. V tretjem zvezku te knjige (objavljen 1932. leta) je bila opisana poštena drža srca Neizraelca Jonadaba, ki je stopil na voz k Izraelovemu maziljenemu kralju Jehuju in šel z njim, da bi videl njegovo vnemo pri usmrčevanju krivih častilcev. (2. kraljev 10:15–28) V knjigi je pisalo: »Jonadab je predstavljal oziroma predpodabljal zdajšnji razred ljudi na zemlji, [ki] niso usklajeni s Satanovo organizacijo, se postavljajo na stran pravice in jih bo Gospod ohranil med harmagedonom, jih vodil skozi stisko ter jim dal večno življenje na zemlji. Ti sestavljajo razred ‚ovac‘.«

Stražni stolp je 1934. leta razjasnil, da bi se morali kristjani z zemeljskim upanjem posvetiti Jehovu in krstiti. Luč glede tega zemeljskega razreda je zares svetila vse močneje! (Pregovori 4:18)

Bleščeč žarek razumevanja

Razumevanje Razodetja 7:9–17 je bilo pred tem, da zasije v bleščečem siju. (Psalm 97:11) V Stražnem stolpu je že bilo izraženo upanje, da se bo zborovanje, ki ga načrtujejo za dneve od 30. maja do 3. junija 1935 v Washingtonu (DC) v ZDA, izkazalo za »resnično tolažbo in korist« tistim, ki jih ponazarja Jonadab. In tako je tudi bilo!

J. F. Rutherford je v navdušujočem govoru »Velika množica« pokazal približno  20.000 udeležencem zborovanja svetopisemske dokaze za to, da so sodobne »druge ovce« identični ‚veliki množici‘ iz Razodetja 7:9. (Janez 10:16) Na vrhuncu tega predavanja je govornik pozval: »Prosim, naj vstanejo vsi tisti, ki upajo, da bodo večno živeli na zemlji.« Dvignila se je večina navzočih, Rutherford pa je razglasil: »Poglejte! Velika množica!« Vse je utihnilo, nato pa se je razleglo gromko ploskanje. Naslednji dan se je krstilo 840 novih Prič za Jehova, med katerimi se jih je večina izpovedovala za del velike množice.

Izredna udeležba

Pred letom 1935 je med tistimi, ki so se odzvali na biblijsko sporočilo in goreče oznanjevali dobro novico, vse bolj naraščalo število takih, ki so izražali zanimanje za to, da bi večno živeli na rajski zemlji. Niso si želeli iti v nebesa, saj jim Bog ni dal upanja na nebeško življenje. Njihovo poenačenje z veliko množico drugih ovc je nakazovalo, da se je sklicevanje 144.000 maziljenih kristjanov 1935. leta skoraj končalo. (Razodetje 7:4)

Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, si je Satan Hudič mrzlično prizadeval ustaviti zbiranje tistih, ki bi sestavljali veliko množico. V mnogih državah so omejili oznanjevanje Kraljestva. J. F. Rutherford je v teh temnih dneh in malo pred svojo smrtjo januarja 1942 pripomnil: »Videti je, da ‚velika množica‘ navsezadnje le ne bo tako velika.«

Stvari pa so se zaradi Božjega blagoslova zasukale drugače. Maziljenci in njihovi tovariši, druge ovce, ‚stoječ popolni in trdno prepričani‘, dovršujejo nalogo pridobivanja učencev. (Kološanom 4:12; Matevž 24:14; 28:19, 20) Leta 1946 je po vsem svetu oznanjevalo 176.456 Jehovovih prič in večina od njih je pripadala veliki množici. Leta 2000 je Jehovu v 235 deželah zvesto služilo več kot 6,000.000 Prič – zares velika množica! Število pa še raste.