Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ne postanite pozabljivi poslušalci

Ne postanite pozabljivi poslušalci

Ne postanite pozabljivi poslušalci

»Bodite pa delavci besede in ne samo poslušalci, ki se sami slepe.« (JAKOB 1:22)

1. Katerim dogodkom so imeli nekdanji Izraelci prednost biti priče?

»NEPOZABNO.« Ta beseda dobro opiše čudeže, ki jih je Jehova storil v starem Egiptu. Vsaka od desetih nadlog je nedvomno zbujala strahospoštovanje. Jehova je po teh udarcih izraelsko ljudstvo na izreden način rešil skozi razdeljene vode Rdečega morja. (5. Mojzesova 34:10–12) Če bi vi bili priča tem dogodkom, verjetno ne bi nikoli pozabili Tistega, ki jih je povzročil. Pa vendar je psalmist pel: »Pozabili so [Izraelci] Boga mogočnega, rešitelja svojega, ki je bil storil velike reči v Egiptu, čudovita dela v deželi Hamovi, strašna pri Rdečem morju.« (Psalm 106:21, 22)

2. Po čem je videti, da je bilo cenjenje Izraelcev do Božjih mogočnih del kratkotrajno?

2 Izraelci so se po prečkanju Rdečega morja pričeli ‚bati GOSPODA in verovati GOSPODU‘. (2. Mojzesova 14:31) Izraelski moški so se pridružili Mojzesu pri petju zmagoslavne pesmi Jehovu, Mirjam in druge ženske pa so se odzvale z igranjem na bobenčke in plesom. (2. Mojzesova 15:1, 20) Da, na Božje ljudstvo so Jehovova mogočna dela naredila vtis. Toda njihovo cenjenje Tistega, ki je ta dela storil, je bilo kratkotrajno. Kmalu zatem so se mnogi vedli, kakor da jim je v spominu nastala luknja. Pričeli so mrmrati in se pritoževati zoper Jehova. Nekateri so se zapletli v malikovanje in spolno nemoralo. (4. Mojzesova 14:27; 25:1–9)

Zaradi česa bi lahko pozabili?

3. Kaj bi lahko zaradi naše nepopolne narave pozabili?

3 Izraelovo pomanjkanje cenjenja nas resnično osupne. Pa vendar bi se lahko to zgodilo tudi nam. Resda nismo bili priča takšnim Božjim čudežem. Toda v našem odnosu z Bogom smo gotovo doživeli kaj nepozabnega. Nekateri se morda spominjamo časa, ko smo sprejeli biblijsko resnico. Med radostne dogodke morda sodita tudi naša posvetitvena molitev k Jehovu in trenutek, ko smo se krstili v vodi kot pravi kristjani. Mnogi smo okusili Jehovovo ljubečo roko ob drugih priložnostih v življenju. (Psalm 118:15) Predvsem pa smo po žrtveni smrti Božjega Sina, Jezusa Kristusa, dobili upanje na rešitev. (Janez 3:16) Toda zaradi nepopolne narave lahko ob napačnih željah in življenjskih skrbeh tudi mi zlahka pozabimo, kaj dobrega je za nas naredil Jehova.

4., 5. a) Kako Jakob opozarja pred nevarnostjo, da bi postali pozabljivi poslušalci? b) Kako lahko Jakobovo ponazoritev o možu in ogledalu upoštevamo v svojem življenju?

4 Jezusov polbrat Jakob je v pismu sokristjane opozoril na nevarnost, da bi postali pozabljivi poslušalci. Zapisal je: »Bodite pa delavci besede in ne samo poslušalci, ki se sami slepe. Kajti če je kdo poslušalec besede, ne pa delavec, ta je podoben možu, ki ogleduje v zrcalu svojega rojstva obličje: pogleda se namreč in odide, in hitro pozabi, kakšen da je.« (Jakob 1:22–24) Kaj je Jakob mislil s temi besedami?

5 Ko zjutraj vstanemo, se navadno pogledamo v ogledalo, da bi videli, kaj moramo spremeniti glede našega videza. Pozneje pa zaradi zaposlenosti z različnimi dejavnostmi in ob razmišljanju o drugih rečeh ne mislimo več na to, kar smo videli v ogledalu. In podobno se nam lahko zgodi v duhovnem pogledu. Ko pogledamo v Božjo Besedo, lahko to, kar smo, primerjamo s tem, kakšni naj bi po Jehovovem pričakovanju bili. Tako jasno vidimo svoje slabosti. To spoznanje bi nas moralo spodbuditi k temu, da bi v svoji osebnosti naredili potrebne spremembe. Toda med opravljanjem vsakodnevnih dejavnosti in spoprijemanjem s problemi lahko zlahka prenehamo razmišljati o duhovnih rečeh. (Matevž 5:3NW; Lukež 21:34) To je tako, kakor da bi pozabili na ljubeča dejanja, ki jih je Bog storil za nas. Če bi se to zgodilo, bi postali dovzetni za grešna nagnjenja.

6. Razmišljanje o katerem svetopisemskem odlomku nam lahko pomaga, da ne pozabimo Jehovove besede?

6 Apostol Pavel je v svojem prvem navdihnjenem pismu Korinčanom omenil pozabljive Izraelce v pustinji. Kakor so Pavlove besede koristile kristjanom v prvem stoletju, lahko pregledovanje njegovega pisma pomaga tudi nam, da ne pozabimo Jehovove besede. Razmislimo torej o Prvem listu Korinčanom 10:1–12.

Zavrnimo svetne želje

7. Kakšen neizpodbiten dokaz Jehovove ljubezni so dobili Izraelci?

7 Kristjanom je to, kar je Pavel dejal o Izraelcih, v svarilo. Deloma je zapisal: »Nočem [. . .], bratje, da bi ne vedeli, da so bili naši očetje vsi pod oblakom in da so prešli vsi skozi morje, in so bili vsi v Mojzesa krščeni v oblaku in morju.« (1. Korinčanom 10:1–4) Izraelsko ljudstvo je v Mojzesovih dneh videlo velike dokaze Božje moči, tudi Božji čudežni oblakov steber, ki jih je vodil podnevi in jim pomagal zbežati skozi Rdeče morje. (2. Mojzesova 13:21; 14:21, 22) Da, tedanji Izraelci so dobili neizpodbiten dokaz, da jih Jehova ljubi.

8. Kakšne so bile posledice Izraelove duhovne pozabljivosti?

8 »Toda,« je nadaljeval Pavel, »večina njih ni bila po volji Bogu; zakaj pobiti so bili v puščavi.« (1. Korinčanom 10:5) Kako žalostno! Večina Izraelcev, ki so odšli iz Egipta, ni več izpolnjevala pogojev za vstop v Obljubljeno deželo. Zaradi pomanjkanja vere jih Bog ni več odobraval, zato so pomrli v pustinji. (Hebrejcem 3:16–19) Kaj se lahko iz tega naučimo? Pavel je rekel: »To pa so postali zgledi za nas, da bi ne želeli hudega, kakor so tudi oni poželeli.« (1. Korinčanom 10:6)

9. Kako je Jehova skrbel za svoje ljudstvo in kako so se Izraelci odzvali?

9 Izraelci so imeli obilo priprav, ki bi jim v pustinji lahko pomagale ostati osredinjeni na duhovne reči. Jehova je z njimi sklenil zavezo in postali so njemu posvečen narod. Poleg tega so dobili duhovništvo, shodni šotor kot središče čaščenja in ureditev, po kateri so lahko Jehovu darovali žrtve. Toda namesto da bi se teh duhovnih darov veselili, so dopustili, da so postali nezadovoljni z Božjimi gmotnimi dobrinami. (4. Mojzesova 11:4–6)

10. Zakaj naj bi vedno mislili na Boga?

10 Nasprotno od Izraelcev v pustinji današnje Jehovovo ljudstvo uživa Njegovo naklonjenost. Vendar je zelo pomembno, da kot posamezniki vedno mislimo na Boga. Če tako ravnamo, bomo laže zavrnili sebična hrepenenja, ki bi lahko zastrla naš duhovni vid. Biti moramo odločeni, ‚da se odpovemo brezbožnosti in posvetnim poželenjem ter živimo zmerno in pravično in pobožno v sedanjem svetu‘. (Titu 2:12) Tisti, ki smo že od malega povezani s krščansko občino, ne bi nikoli smeli misliti, da zamujamo kaj dobrega. Če bi nas kdaj obšle takšne misli, je dobro, da se spomnimo na Jehova in vse čudovite blagoslove, ki jih ima za nas pripravljene. (Hebrejcem 12:2, 3)

Popolna ubogljivost Jehovu

11., 12. Kako bi lahko kdo postal kriv malikovanja, čeprav ne bi častil podob?

11 Pavel nas je nadalje opozoril, ko je zapisal: »Tudi ne bodite malikovalci kot nekateri njih, kakor je pisano: ‚Sedlo je ljudstvo jest in pit in vstalo igrat‘.« (1. Korinčanom 10:7) Pavel je tu pisal o dogodku, ko so Izraelci pregovorili Arona, da je naredil zlato tele. (2. Mojzesova 32:1–4) Resda je malo verjetno, da bi pričeli neposredno častiti malike, toda če bi dovolili, da zaradi sebičnih želja ne bi več častili Jehova iz vse duše, bi postali malikovalci. (Kološanom 3:5)

12 Ob neki drugi priložnosti je Pavel pisal o nekaterih, ki so se namesto za duhovne reči zanimali predvsem za gmotne. O ‚sovražnikih Kristusovega križa [mučilnega kola, NW]‘ je pisal: »Njihov konec je pogubljenje, njihov bog je trebuh.« (Filipljanom 3:18, 19SSP) Ti ljudje niso malikovali izklesane podobe. Želeli so si telesnih reči. Seveda niso vse želje napačne. Jehova nas je ustvaril s človeškimi potrebami in z zmožnostjo, da uživamo v različnih stvareh. Toda tisti, ki jim je prizadevanje za užitki pomembnejše od odnosa z Bogom, v resnici postanejo malikovalci. (2. Timoteju 3:1–5)

13. Kaj se lahko naučimo iz pripovedi o zlatem teletu?

13 Izraelci so si po odhodu iz Egipta naredili za čaščenje zlato tele. V tem poročilu se poleg svarila pred malikovanjem skriva še en pomemben pouk. Izraelci namreč niso ubogali jasnih Jehovovih navodil. (2. Mojzesova 20:4–6) Vendar niso nameravali zavreči Jehova kot svojega Boga. Žrtvovali so ulitemu teletu in ta dogodek imenovali »praznik GOSPODU [Jehovu, NW]«. Nekako so se zavedli v mišljenje, da bo Bog spregledal njihovo neposlušnost. S tem so žalili Jehova in ga močno razjezili. (2. Mojzesova 32:5, 7–10; Psalm 106:19, 20)

14., 15. a) Zakaj Izraelci niso imeli nobenega opravičila za to, da so postali pozabljivi poslušalci? b) Kako bomo ravnali v zvezi z Jehovovimi zapovedmi, če smo odločeni, da ne postanemo pozabljivi poslušalci?

14 Bilo bi zelo nenavadno, če bi se kdo od Jehovovih prič pridružil krivi veri. Toda Jehovovo vodstvo bi lahko zavrnil drugače, čeprav bi bil še vedno del občine. Izraelci kot ljudstvo niso imeli opravičila za to, da so postali pozabljivi poslušalci. Slišali so deset zapovedi in bili zraven, ko jim je Mojzes sporočil naslednjo Božjo zapoved: »Ne delajte si ničesar zraven mene, bogov iz srebra in bogov iz zlata si nikar ne delajte!« (2. Mojzesova 20:18, 19, 22, 23) Vendar so kljub temu častili zlato tele.

15 Tudi mi ne bi imeli nobenega tehtnega opravičila, če bi postali pozabljivi poslušalci. Bog nam je v Svetem pismu dal navodila glede mnogih področij v življenju. Jehovova Beseda denimo posebej obsoja, če si kdo izposoja in potem tega ne vrne. (Psalm 37:21) Otrokom je zapovedano, naj ubogajo starše, od očetov pa se pričakuje, da vzgajajo otroke v ‚Jehovovem umskem uravnavanju‘. (Efežanom 6:1–4NW) Neporočenim kristjanom je naročeno, naj se poročijo »samo v Gospodu«, poročenim Božjim služabnikom pa je zapovedano: »Častit bodi zakon pri vseh in postelja neoskrunjena; kajti nečistnike in prešeštnike bo sodil Bog.« (1. Korinčanom 7:39; Hebrejcem 13:4) Če smo odločeni, da ne postanemo pozabljivi poslušalci, bomo ta in druga Božja navodila vzeli zelo resno in po njih tudi ravnali.

16. Kakšne so bile posledice čaščenja zlatega teleta?

16 Jehova ni sprejel poskusa Izraelcev, da bi ga častili po svoje. Ne, 3000 jih je bilo ubitih, ker so najbrž imeli vodilno vlogo pri uporniškem čaščenju zlatega teleta. Druge prestopnike pa je Jehova udaril s šibo. (2. Mojzesova 32:28, 35) Kakšen pouk je to za vse, ki berejo Božjo Besedo, vendar si sami izbirajo, kaj bodo ubogali!

»Bežite pred nečistovanjem«

17. Na kateri dogodek se nanaša Prvi list Korinčanom 10:8?

17 Pavel je odkril še eno področje, na katerem lahko mesene želje povzročijo duhovno pozabljivost, ko je rekel: »Tudi ne nečistujmo, kakor so nekateri izmed njih nečistovali, in padlo jih je v enem dnevu triindvajset tisoč.« (1. Korinčanom 10:8) Tukaj je Pavel govoril o tem, kaj se je zgodilo na Moabskih planjavah ob koncu Izraelovega 40-letnega potovanja skozi pustinjo. Jehova je malo prej pomagal Izraelcem osvojiti dežele vzhodno od Jordana, toda mnogi so postali pozabljivi in nehvaležni. Na meji Obljubljene dežele so bili zapeljani v spolno nemoralo in nečisto čaščenje Baal-peorja. Kakih 24.000 jih je bilo pobitih, skupaj s 1000 vodji. (4. Mojzesova 25:9)

18. Kakšno vedenje lahko vodi v spolno nemoralo?

18 Današnje Jehovovo ljudstvo je dobro znano po visokih moralnih merilih. Toda ko so se nekateri kristjani znašli v preizkušnji, da bi se zapletli v spolno nemoralo, so nehali razmišljati o Bogu in njegovih načelih. Postali so pozabljivi poslušalci. Pri preizkušnji sprva morda ne gre za nečistovanje. Morda se posameznik nagiba k temu, da bi pobrskal po pornografiji, se vdajal neprimernim šalam ali flirtanju oziroma se tesno družil z moralno šibkimi posamezniki. Vse to je kristjane pripeljalo do tega, da so grešili. (1. Korinčanom 15:33; Jakob 4:4)

19. Kateri svetopisemski nasvet nam pomaga ‚bežati pred nečistovanjem‘?

19 Če smo v skušnjavi, da bi se zapletli v nemoralno ravnanje, ne smemo prenehati razmišljati o Jehovu. Biti moramo pozorni na opomine iz njegove Besede. (Psalm 119:1, 2NW) Večina nas, kristjanov, si po najboljših močeh prizadeva ostati moralno čisti, vendar da bi delali to, kar je prav v Božjih očeh, si moramo nenehno prizadevati. (1. Korinčanom 9:27) Pavel je kristjanom v Rimu pisal: »Vaše pokorščine glas se je med vse raznesel. Radujem se torej nad vami, želim pa, da ste modri za dobro, a preprosti za hudo.« (Rimljanom 16:19) Prav kakor je zaradi svojih grehov umrlo 24.000 Izraelcev, tako bo Jehovova neugodna sodba kmalu doletela tudi današnje nečistnike in druge prestopnike. (Efežanom 5:3–6) Zato ne postanimo pozabljivi poslušalci, temveč vztrajno ‚bežimo pred nečistovanjem‘. (1. Korinčanom 6:18SSP)

Vedno cenimo Jehovove priprave

20. Kako so Izraelci preizkušali Jehova in kako se je to končalo?

20 Velika večina kristjanov nikoli ne podleže spolni nemorali. Toda morali bi paziti, da si ne bi dovolili hoditi po poti, ki vodi v neprestano godrnjanje in se lahko konča z Božjim neodobravanjem. Pavel nas je opomnil: »Ne izkušajmo Gospoda, kakor so ga nekateri izmed njih [Izraelcev] izkušali in so poginili od kač. Tudi ne mrmrajte, kakor so nekateri izmed njih mrmrali in so poginili od pogubnika.« (1. Korinčanom 10:9, 10) Izraelci so mrmrali zoper Mojzesa in Arona ter celo proti samemu Bogu, ko so se pritoževali nad mano, ki so jo dobivali po čudežu. (4. Mojzesova 16:41; 21:5) Ali so z mrmranjem kaj manj žalili Jehova kakor z nečistovanjem? Biblijsko poročilo pokaže, da so mnoge godrnjavce pomorile kače. (4. Mojzesova 21:6) Nekoč pred tem je bilo pobitih več kot 14.700 upornih godrnjavcev. (4. Mojzesova 16:49) Zato ne preizkušajmo Jehovove potrpežljivosti z nespoštovanjem Jehovovih priprav.

21. a) Kaj nas je po navdihnjenju opomnil Pavel? b) Kako smo lahko po besedah iz Jakobovega lista 1:25 resnično srečni?

21 Pavel je v pismu sokristjanom seznam opozoril sklenil z naslednjim opominom: »To vse pa se jim je zgodilo kot zgledi, a napisalo se je za svarilo nam, na katere so prišli konci vekov. Kdor torej misli, da stoji, naj gleda, da ne pade.« (1. Korinčanom 10:11, 12) Podobno kot Izraelci smo tudi mi prejeli mnogo Jehovovih blagoslovov. Toda nasprotno od njih nikoli ne pozabimo, kaj dobrega dela Bog za nas, temveč cenimo to. Kadar nas bremenijo življenjske skrbi, razmišljajmo o čudovitih obljubah, zapisanih v njegovi Besedi. Spominjajmo se našega dragocenega odnosa z Jehovom in vztrajno opravljajmo zaupano nam oznanjevanje Kraljestva. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Če bomo tako ravnali, nas bo to gotovo zares osrečilo, saj Sveto pismo obljublja: »Kdor pa prav pogleda v popolno postavo, postavo svobode, in pri njej vztraja ter ne pozabi, kar sliši, ampak dejanski izvršuje to, ta bode blažen [srečen, NW] v dejanju svojem.« (Jakob 1:25)

Kako bi odgovorili?

• Zaradi česa bi lahko postali pozabljivi poslušalci?

• Zakaj je nujno ubogati Boga v vsem?

• Kako lahko ‚bežimo pred nečistovanjem‘?

• Kako naj bi gledali na Jehovove priprave?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 15]

Izraelci so pozabili mogočna dela, ki jih je Jehova storil zanje

[Slika na strani 16]

Jehovovo ljudstvo je odločeno ohranjati visoka moralna merila