Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Okusite tudi vi veselje ob dajanju!

Okusite tudi vi veselje ob dajanju!

Okusite tudi vi veselje ob dajanju!

»Veliko bolje je dati nego vzeti.« (DEJANJA 20:⁠35)

1. Kako Jehova kaže, da ga dajanje veseli?

VESELJE, ki ga čutimo, ker poznamo resnico, ter s tem povezani blagoslovi so Božji dragoceni darovi. Kateri smo spoznali Jehova, imamo mnogo razlogov za veselje. Vendar nismo veseli le takrat, ko prejmemo darilo, temveč tudi, ko ga damo. Jehova je dajalec ‚vsakega dobrega daru in vsakega popolnega darila‘ ter je ‚srečen Bog‘. (Jakob 1:17; 1. Timoteju 1:11NW) Vse, ki mu prisluhnejo, zdravo poučuje in se veseli, ko ga ubogajo, prav kakor se veselijo starši, ko se otroci odzovejo na njihov ljubeči pouk. (Pregovori 27:11)

2. a) Kaj je o dajanju rekel Jezus? b) Kakšno veselje nam prinese to, da druge poučujemo o biblijski resnici?

2 Podobno je tudi Jezusa, ko je bil na zemlji, veselilo, da so se ljudje na njegov pouk pozitivno odzvali. Apostol Pavel ga je citiral, ko je rekel: »Veliko bolje je dati nego vzeti.« (Dejanja 20:35) Veselje, ki nam ga prinese poučevanje drugih o biblijski resnici, je mnogo več kot le zadovoljstvo nad tem, da se nekdo strinja z našim verovanjem. Veselimo se namreč, ker vemo, da dajemo nekaj, kar je prave in trajne vrednosti. Z duhovnim dajanjem lahko ljudem pomagamo, da bodo uživali koristi danes in vso večnost. (1. Timoteju 4:8)

Dajanje veseli

3. a) Kako sta apostola Pavel in Janez izrazila veselje, ki sta ga občutila, ko sta drugim duhovno pomagala? b) Zakaj s tem, ko svoje otroke učimo o biblijski resnici, dokazujemo ljubezen?

3 Kakor Jehova in Jezus se tudi kristjani veselijo dajanja duhovnih darov. Apostola Pavla je razveseljevala misel, da je drugim pomagal spoznati resnico Božje Besede. Občini v Tesaloniki je pisal: »Kdo je naše upanje, ali veselje, ali slave venec? Ali ne tudi vi pred Gospodom našim Jezusom Kristusom o prihodu njegovem? Vi ste zares slava naša in veselje.« (1. Tesaloničanom 2:19, 20) Podobno je apostol Janez glede svojih duhovnih otrok pisal: »Večjega veselja nimam od tega, da slišim, da otroci moji žive v resnici.« (3. Janezov 4) Pomislite tudi na to, kakšno veselje je pomagati lastnim otrokom, da postanejo naši duhovni otroci! Starši s tem, ko vzgajajo otroke v »Jehovovem discipliniranju in umskem uravnavanju«, dokazujejo ljubezen. (Efežanom 6:4NW) Kažejo, da se zanimajo za večno dobro svojih otrok. In ko se ti pozitivno odzovejo, je staršem to v veliko veselje in zadovoljstvo.

4. Katera izkušnja kaže, kakšno veselje prinaša duhovno dajanje?

4 Dell je polnočasna pionirka in mati petih otrok. Takole pravi: »Besede apostola Janeza so mi zelo blizu, saj sem zelo hvaležna, da štirje od mojih otrok ‚živijo v resnici‘. Vem, da družine, ki so enotne v pravem čaščenju, s tem dajejo čast in slavo Jehovu, zato čutim veliko zadovoljstvo, ko vidim, da me je Jehova blagoslovil v prizadevanju, da bi vsadila resnico v svoje otroke. Čudovit obet, da bom skupaj z družino neskončno dolgo živela v raju, me navdaja z upanjem in motivira, da vztrajam kljub težavam in oviram.« Na žalost je bila ena Dellina hči zaradi nekrščanskega ravnanja izobčena. Kljub temu pa si Dell močno prizadeva ohranjati pozitivno stališče. »Upam, da se bo hči nekega dne ponižno in iskreno vrnila k Jehovu,« pravi. »Vseeno se Bogu zahvaljujem za to, da mu večina mojih otrok še naprej zvesto služi. To veselje me resnično krepi.« (Nehemija 8:⁠10)

Sklepanje večnih prijateljstev

5. Kaj nas navdaja z zadovoljstvom, ko se razdajamo v delu pridobivanja učencev?

5 Jezus je svojim sledilcem naročil, naj pridobivajo krščanske učence ter jih poučujejo o Jehovu in o tem, kar Jehova pričakuje od nas. (Matevž 28:19, 20) Oba, Jehova in Jezus, nesebično pomagata ljudem spoznati pot resnice. Ko se torej razdajamo v delu pridobivanja učencev, čutimo zadovoljstvo, ker vemo, da posnemamo zgled Jehova in Jezusa, prav kakor so to delali zgodnji kristjani. (1. Korinčanom 11:1) Ko tako sodelujemo z Vsemogočnim Bogom in njegovim ljubljenim Sinom, dobiva naše življenje pravi pomen. Kakšen blagoslov je biti prištet k Božjim ‚sodelavcem‘! (1. Korinčanom 3:9) In ali ni navdušujoče, da pri oznanjevanju dobre novice sodelujejo tudi angeli? (Razodetje 14:6, 7)

6. Kdo nam postane prijatelj, ko sodelujemo pri duhovnem dajanju?

6 Pravzaprav lahko s tem, ko sodelujemo pri tem duhovnem dajanju, postanemo več kakor samo Božji sodelavci – Bogu lahko za večno postanemo prijatelji. Abraham je bil zaradi svoje vere imenovan Jehovov prijatelj. (Jakob 2:23) S tem ko si prizadevamo izpolnjevati Božjo voljo, lahko tudi mi postanemo Božji prijatelji. In če delamo tako, postanemo tudi Jezusovi prijatelji. Jezus je namreč svojim učencem rekel: »Vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam oznanil vse, kar sem slišal od Očeta svojega.« (Janez 15:15) Mnogi so veseli, da so lahko prijatelji vplivnih ljudi ali visokih državnih uslužbencev, toda mi smo lahko prijatelji dveh najpomembnejših osebnosti v vsem vesolju!

7. a) Kako je neka ženska sklenila pravo prijateljstvo? b) Ali ste tudi vi doživeli kaj podobnega?

7 Poleg tega se spoprijateljimo tudi z ljudmi, ko jim pomagamo spoznavati Boga, zaradi česar smo še posebej veseli. Joan, ki živi v Združenih državah, je pričela preučevati Biblijo s Thelmo. Thelma je, čeprav ji je družina nasprotovala, vztrajala in se leto zatem krstila. Joan je pisala: »To ni pomenilo konec najinega druženja; nasprotno, med nama se je razvilo prijateljstvo, ki traja sedaj že 35 let. Pogosto sva skupaj šli v strežbo in na zborovanja. Pozneje sem se preselila kakih 800 kilometrov stran. Toda Thelma mi še naprej pošilja zelo ljubeča in prisrčna pisma, v katerih mi piše, da razmišlja o meni z naklonjenostjo ter se mi zahvaljuje za prijateljstvo, zgled in za to, da sem jo učila biblijsko resnico. Imeti tako tesno in drago prijateljico je čudovita nagrada za to, da sem se ji trudila pomagati spoznavati Jehova.«

8. Kateri pozitivni nazor nam bo pomagal pri strežbi?

8 Obet, da bomo našli koga, ki želi spoznati resnico, nam lahko pomaga vztrajati, četudi se veliko ljudi, ki jih srečamo, le malo ali pa sploh ne zanima za Jehovovo Besedo. Takšna brezbrižnost lahko preizkusi našo vero in zdržljivost. Toda pomagalo nam bo, če bomo pozitivni. Fausto iz Gvatemale je rekel: »Kadar pričujem drugim, mislim na to, kako čudovito bi bilo, ko bi človek, s katerim govorim, postal duhovni brat ali sestra. Razmišljam, da bo morda vsaj eden, ki ga srečam, sčasoma sprejel resnico Božje Besede. Ta misel me žene naprej in me resnično veseli.«

Nabiranje zakladov v nebesih

9. Kaj je rekel Jezus o zakladih v nebesih in kaj se lahko iz tega naučimo?

9 Pridobivanje učencev, bodisi s poučevanjem naših otrok ali drugih ljudi, ni vedno enostavno. Od nas lahko terja čas, potrpežljivost in vztrajnost. Toda pomislite na to, da so se mnogi pripravljeni močno naprezati, da bi si nabrali obilje gmotnih reči, reči, katere ponavadi niti ne osrečijo niti ne trajajo večno. Jezus je svojim poslušalcem rekel, da se je bolje truditi za duhovne reči. Dejal je: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi podkopavajo in kradejo, temuč nabirajte si zakladov v nebesih, kjer ne molj, ne rja ne razjedata in kjer tatovi ne podkopavajo in ne kradejo.« (Matevž 6:19, 20) Če si prizadevamo za duhovnimi cilji, med katerimi je tudi ta, da sodelujemo v pomembnem delu pridobivanja učencev, lahko občutimo zadovoljstvo, ker vemo, da izpolnjujemo Božjo voljo, in da nas bo On nagradil. Apostol Pavel je pisal: »Bog ni krivičen, da bi pozabil delo vaše in ljubezen, ki ste jo pokazali do imena njegovega.« (Hebrejcem 6:⁠10)

10. a) Zakaj je Jezus imel duhovne zaklade? b) Kako se je Jezus razdajal in kaj velikega je drugim s tem omogočil?

10 Če si marljivo prizadevamo pridobivati učence, si po Jezusovih besedah nabiramo ‚zaklade v nebesih‘. To pa nam prinese tudi veselje ob prejemanju. Če namreč nesebično dajemo, smo slednjič tudi sami bogatejši. Sam Jezus je zvesto služil Jehovu milijarde let. Pomislite na to, kakšne zaklade si je nabral v nebesih! Toda kljub temu ni težil za lastnimi koristmi. Apostol Pavel je pisal: »[Jezus] je dal samega sebe za grehe naše, da nas otme iz sedanjega hudega veka po volji Boga in Očeta našega.« (Galatom 1:4, poudarili mi.) Jezus se ni le nesebično razdajal v strežbi, temveč je dal tudi svoje lastno življenje kot odkupnino, tako da bi še drugi imeli možnost nabirati si zaklade v nebesih.

11. Zakaj so duhovna darila boljša od gmotnih?

11 S tem ko ljudi poučujemo o Bogu, jim pomagamo doumeti, kako si lahko tudi oni nabirajo neminljive duhovne zaklade. Kakšno večje darilo bi jim lahko dali? Če prijatelju podarite drago uro, avtomobil ali celo dom, bo verjetno hvaležen in vesel, vi pa boste okusili veselje ob dajanju. Toda v kakšnem stanju bo to darilo čez 20 let? 200 let? 2000 let? Če se pa po drugi strani razdajate za to, da komu pomagate služiti Jehovu, mu bo to darilo lahko koristilo večno.

Iskati tiste, ki hočejo spoznati resnico

12. Kako se mnogi razdajajo, da drugim duhovno pomagajo?

12 Jehovovo ljudstvo se veseli duhovnega dajanja, zato gre v svojem delovanju do skrajnih mej sveta. Tisoči so zapustili dom in družino ter odšli misijonarit v dežele, v katerih so se morali naučiti novega jezika in kulture. Drugi so se preselili na področja v svoji državi, kjer se potrebuje več kraljestvenih oznanjevalcev. Spet drugi pa so se naučili kakega tujega jezika, s čimer so dobili nove priložnosti za oznanjevanje priseljencem v domačem kraju. Neka zakonca v New Jerseyju (ZDA) sta denimo po tem, ko sta vzgojila svoja otroka, ki sedaj služita na svetovnem sedežu Jehovovih prič, začela pionirati in se naučila kitajščino. V treh letih sta preučevala Biblijo s 74 kitajsko govorečimi študenti bližnje univerze. Ali lahko kako razširite svojo strežbo in tako najdete več veselja v pridobivanju učencev?

13. Kaj lahko storite, če želite, da bi bila vaša strežba uspešnejša?

13 Morda hrepenite po tem, da bi s kom preučevali Biblijo, vendar vam to doslej še ni uspelo. V nekaterih deželah je težko najti ljudi, ki bi se zanimali. Mogoče tisti, ki jih srečujete, ne kažejo nobenega zanimanja za Biblijo. Če je tako, lahko morda svojo željo v molitvi pogosteje omenite, saj veste, da se Jehova in Jezus Kristus močno zanimata za to delo in vas lahko vodita do ovcam podobnih ljudi. Prosite za nasvete tiste v občini, ki so bolj izkušeni oziroma v strežbi rojevajo več sadov. Izkoristite šolanje in predloge, ki jih dobite na krščanskih shodih. Okoristite se nasvetov potujočih nadzornikov in njihovih žen. Predvsem pa nikoli ne odnehajte. Neki modri mož je napisal: »Zjutraj sej seme svoje in zvečer ne daj počivati roki svoji; zakaj ne veš, katero bo raslo.« (Propovednik 11:6) Medtem pa se spominjajte zvestih mož, kot sta bila Noe in Jeremija. Čeprav se je na njuno oznanjevanje pozitivno odzvalo zelo malo ljudi, je bila njuna strežba uspešna. Najpomembnejše pa je, da je ugajala Jehovu.

Trudite se po svojih najboljših močeh

14. Kako Jehova gleda na tiste, ki so se postarali v njegovi službi?

14 Morda zaradi okoliščin ne morete v strežbi narediti toliko, kolikor bi radi. Mogoče vas pri tem, koliko lahko naredite v Jehovovi službi, omejuje starost. Toda spomnite se, kaj je napisal neki modri mož: »Prelep venec je siva glava, ki se nahaja na potu pravičnosti.« (Pregovori 16:31) Jehovu je življenje, ki ga kdo preživi v njegovi službi, lepo. Poleg tega v Svetem pismu piše: »Prav do starosti sem jaz [Jehova] vedno isti, in do sivosti vas bom jaz nosil; jaz sem storil in jaz bom prenašal, jaz, pravim, bom nosil in rešil.« (Izaija 46:4) Naš ljubeči nebeški Oče obljublja, da bo svoje zvestovdane krepil in podpiral.

15. Ali menite, da Jehova razume vaše okoliščine? Zakaj?

15 Morda se spoprijemate z boleznijo, nasprotovanjem neverujočega zakonskega tovariša, velikimi družinskimi odgovornostmi ali s kakšnim drugim težko rešljivim problemom. Jehova pozna naše omejitve in okoliščine ter nas ljubi, ker si mu iskreno prizadevamo služiti. To velja tudi, če morda naredimo manj kakor drugi. (Galatom 6:4) Jehova ve, da smo nepopolni in je stvaren v tem, kar od nas pričakuje. (Psalm 147:11) Če se bomo trudili po svojih najboljših močeh, smo lahko prepričani, da smo v Božjih očeh dragoceni in da Bog ne bo pozabil naših dejanj vere. (Lukež 21:1–4)

16. Kako celotna občina sodeluje pri pridobivanju učencev?

16 Zapomnimo si tudi, da je pridobivanje učencev skupinsko delo. Tega, da kdo postane učenec, ne doseže noben posameznik, prav kakor rastline ne napoji ena kaplja dežja. Resda lahko en Pričevalec najde človeka, ki se zanima, in z njim preučuje Biblijo. Toda ko ta pride v kraljestveno dvorano, mu pomaga resnico prepoznati celotna občina. Toplina bratovščine kaže, da nanjo vpliva Božji duh. (1. Korinčanom 14:24, 25) Ko otroci in najstniki spodbudno komentirajo, novi vidijo, da so naši mladi drugačni od mladine tega sveta. Bolni, slabotni in starejši v občini učijo nove, kaj pomeni zdržljivost. Ne glede na starost ali omejitve imamo vsi pomembno vlogo pri tem, da pomagamo novim, medtem ko vedno bolj ljubijo biblijsko resnico in napredujejo h krstu. Vsaka ura v strežbi, vsak ponovni obisk, vsak pogovor z zainteresiranim v kraljestveni dvorani je sam po sebi morda videti nepomemben, vendar je vse to del mogočnega dela, ki ga opravlja Jehova.

17., 18. a) Ob kakšnem dajanju se še lahko veselimo, poleg tega da sodelujemo pri pridobivanju učencev? b) Koga posnemamo s tem, ko dajemo?

17 Kristjani pa seveda ne sodelujemo samo pri pomembnem delu pridobivanja učencev, temveč se veselimo tudi ob drugačnem dajanju. Z gmotnimi sredstvi lahko podpiramo čisto čaščenje in pomagamo tistim, ki so v potrebi. (Lukež 16:9; 1. Korinčanom 16:1, 2) Iščemo lahko priložnosti, da drugim izkažemo gostoljubje. (Rimljanom 12:13) Lahko si prizadevamo ‚delati dobro vsem, a najbolj tem, ki smo si ž njimi domači po veri‘. (Galatom 6:10) Drugim lahko poleg tega dajemo tudi na preproste, vendar pomembne načine: s pismom, telefonskim klicem, darilom, praktično pomočjo ali s kakšno spodbudno besedo.

18 Z dajanjem kažemo, da posnemamo našega nebeškega Očeta. Kažemo tudi bratovsko ljubezen, ki je razpoznavni znak pravih kristjanov. (Janez 13:35) Če se spominjamo tega, nas to lahko spodbuja, da tudi sami okušamo veselje ob dajanju.

Ali lahko pojasnite?

• Kako sta Jehova in Jezus zgled v duhovnem dajanju?

• Kako lahko sklenemo večna prijateljstva?

• Kaj lahko storimo, da bi bili v strežbi uspešnejši?

• Kako se lahko v dajanju veseli vsa občina?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 13]

Ko se otroci odzovejo na pouk staršev, ti občutijo veliko veselje in zadovoljstvo

[Slika na strani 15]

Pri pridobivanju učencev lahko sklepamo prava prijateljstva

[Slika na strani 16]

Jehova nas v starosti nosi

[Slike na strani 17]

Na preproste, vendar pomembne načine okušamo veselje ob dajanju