Pravi pogled na preizkušnje

KRISTJANIi vemo, da je posameznikova večna prihodnost odvisna od zdržljivosti in je ta lahko prepričan v pomoč od zgoraj, zato se ne bi smeli bati preizkušenj in stisk, te nas ne bi smele vznejevoljiti ali da bi se začeli pritoževati, samopomilovati oziroma postali zagrenjeni. Apostol Pavel je opominjal: »Hvalimo se tudi v stiskah, vedoč, da stiska rodi potrpežljivost.« (Rimljanom 5:3) Če kristjan preizkušnje z Božjo pomočjo prenese potrpežljivo in neomajno, razodeva, da ima potrebno lastnost, zdržljivost – česar pa se takrat, ko stiske še ni bilo, v resnici ni vedelo niti niso še tega potrjevale izkušnje.

Dopustiti bi morali, da se preizkušnja popolnoma izteče, ne da bi jo skušali na hitro končati z nesvetopisemskimi sredstvi; tako dovolimo, da zdržljivost »v polnosti deluje«. Potem bo vera preizkušena ter prečiščena in se bo razodela njena krepilna moč. Lahko se bodo odkrile šibke točke, kar bo kristjanu omogočilo videti hibe in se izboljšati tam, kjer je treba. Zvesto zdržane preizkušnje človeka oblikujejo tako, da lahko začne z drugimi ravnati bolj potrpežljivo, usmiljeno, sočutno, prijazno in ljubeče. S tem torej, ko posameznik dovoli, da zdržljivost »v polnosti deluje«, ne bo ‚zaostajal v ničemer‘, kar Jehova išče pri svojih služabnikih, ki jih odobrava. (Jakob 1:2–4, Ekumenska izdaja)