Zakaj preučevati Biblijo?

BILL je bil mlad, krepak, izobražen in premožen. Kljub temu ni bil zadovoljen. Njegovo življenje je bilo brezciljno in to ga je močno vznemirjalo. Poskušal se je dokopati do smotra v življenju, zato je preiskal različne vere, a brez uspeha. Leta 1991 pa je prišel v stik z Jehovovim pričevalcem. Ta mu je pustil knjigo, ki razpravlja o tem, kaj Biblija govori o smislu življenja. Dogovorila sta se za pouk, da bi lahko Bill preučil to in tudi druge teme.

Bill se spominja: »Že pri prvem pouku sem spoznal, da sem našel to, kar sem iskal, saj sva tako pogosto brala iz Biblije. Biblijski odgovori so bili zelo zanimivi. Po pouku sem se odpeljal v gore, izstopil iz avtomobila in od radosti glasno vzklikal. Bil sem prevzet, saj sem končno dobival odgovore na svoja vprašanja.«

Seveda ne bo kar vsakdo, kdor najde biblijsko resnico, dobesedno vzklikal od veselja.  Vseeno pa je za mnoge to, da spoznajo odgovore na pomembna življenjska vprašanja, radostno doživetje. Čutijo podobno kakor mož iz Jezusove prilike, ki je našel zaklad, skrit na polju. Jezus je rekel: »Od veselja gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto polje.« (Matevž 13:44)

Ključ do smiselnega življenja

Bill je razmišljal o temeljnem vprašanju: Kaj je smoter v življenju? Filozofi, teologi in znanstveniki se s tem vprašanjem mučijo že tisočletja. Posamezniki, ki so skušali nanj odgovoriti, so napisali nešteto knjig. Njihov trud je bil brezuspešen in mnogi so sklenili, da se na to vprašanje ne da odgovoriti. Vendar odgovor obstaja. Je sicer globok, a ni zapleten. Pojasnjen je v Bibliji. Ključ do srečnega, smiselnega življenja se glasi: Imeti moramo oseben odnos z Jehovom, našim Stvarnikom in nebeškim Očetom. Kako pa to dosežemo?

Ob tem, ko se kdo bliža Bogu, prihaja do navideznega protislovja. Tak človek se namreč Boga boji in ga hkrati ljubi. Pretehtajmo svetopisemska stavka, ki to potrjujeta. Davno tega je modri kralj Salomon skrbno preučil ljudi in svoje ugotovitve zapisal v biblijsko knjigo Propovednik. Svoja opažanja je povzel takole: »Poslušajmo konec vse propovedi: Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (Propovednik 12:13, poudarili mi.) Stoletja kasneje je Jezus, ko so ga vprašali, katera je največja zapoved v postavi, dani Mojzesu, odgovoril: »Ljubi Gospoda [Jehova, NW], Boga svojega, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje.« (Matevž 22:37, poudarili mi.) Ali se vam zdi nenavadno, da bi se morali Boga bati in ga hkrati ljubiti? Preiščimo pomembno vlogo strahu in ljubezni ter kako skupaj prispevata k zadovoljujočemu odnosu z Bogom.

Kaj pomeni bati se Boga

Spoštljiv strah je bistven, če želimo Boga sprejemljivo častiti. Biblija pravi: »Začetek modrosti je strah GOSPODOV.« (Psalm 111:10) Apostol Pavel je zapisal: »Imejmo milost, po kateri služímo po volji Bogu, s svetim strahom in grozo [spoštovanjem, NW].« (Hebrejcem 12:28) Podobno je angel, ki ga je apostol Janez v videnju videl leteti po sredi neba, svojo objavo dobre novice pričel z besedami: »Bojte se Boga in dajte mu slavo.« (Razodetje 14:6, 7)

Ta strah do Boga, ki je tako bistven za smiselno življenje, ni bolestna groza. Grozo morda občutimo, če smo v nevarnosti pred krutim in nevarnim zločincem. Strah do Boga pomeni globoko spoštovati Stvarnika. Pomeni tudi zdrav strah pred tem, da ne bi ugajali Bogu, saj je on Vrhovni sodnik in Vsemogočni, ki ima moč in oblast kaznovati neposlušne.

Medsebojno delovanje strahu in ljubezni

Vendar Jehova noče, da bi mu ljudje služili zgolj zato, ker bi trepetali pred njim. Jehova se odlikuje kot Bog ljubezni. Apostol Janez se je čutil gnanega, da zapiše: »Bog je ljubezen.« (1. Janezov 4:8) Bog Jehova ravna s človeštvom zelo ljubeče in želi, da bi se ljudje na to odzvali tako, da bi ga tudi sami ljubili. Kako pa je takšna ljubezen združljiva s strahom do Boga? To dvoje je dejansko med sabo povezano. Psalmist je zapisal: »Gospod je zaupen s tistimi, ki se ga bojé.« (Psalm 24:14, Jere, Pečjak, Snoj [25:14, AC])

 Pomislite samo na globoko strahospoštovanje, ki ga otrok čuti do svojega močnega in modrega očeta. Sočasno se bo tak otrok odzval tudi na očetovo ljubezen. Očetu bo zaupal in želel, da ga vodi, saj bo prepričan, da mu bo to koristilo. Podobno se bomo tudi mi, če imamo Jehova radi in se ga bojimo, podredili njegovemu vodstvu, kar nam bo koristilo. Upoštevajte, kaj je Jehova rekel za Izraelce: »O da bi imeli tako srce, da bi se me bali in hranili vse moje zapovedi vse dni, da bi se dobro godilo njim in njih otrokom vekomaj!« (5. Mojzesova 5:29)

Da, strah do Boga ne vodi v suženjstvo, temveč v svobodo, ne v žalost, temveč v radost. Izaija je glede Jezusa prerokoval: »Blagougodje njegovo bode v strahu GOSPODOVEM.« (Izaija 11:3) In psalmist je zapisal: »Blagor mu, kdor se boji GOSPODA, v zapovedih njegovih se veseli močno!« (Psalm 112:1)

Očitno pa je, da se Boga ne moremo niti bati niti ga ne moremo ljubiti, če ga ne poznamo. Zato je preučevanje Biblije tako pomembno. Tak pouk nam pomaga razumeti Božjo osebnost in s cenjenjem doumeti, kako modro se je ravnati po njegovem vodstvu. Ko se bližamo Bogu, želimo izpolnjevati njegovo voljo ter se čutimo spodbujene, da se držimo njegovih zakonov, vedoč, da nam bodo ti koristili. (1. Janezov 5:3)

Človek, ki se zaveda, da je izbral pravo pot v življenju, je vesel. To velja tudi za Billa, ki smo ga omenili na začetku. Nedavno je izjavil: »V devetih letih, ki so minila od prvega biblijskega pouka, se je moj odnos z Jehovom ojačal. Začetni izbruh veselja je prerasel v resnično radostno življenje. Na življenje vedno gledam pozitivno. Dneve zapolnjujem s smiselnimi dejavnostmi, in ne z brezciljno težnjo po užitkih. Jehova mi je postal resničen in vem, da se zanima za moje dobro.«

V naslednjem članku bomo nadalje pretehtali, kako tistim, ki v svojem življenju udejanjajo spoznanje o Jehovu, to prinaša veselje in koristi.

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

Bližati se bogu pomeni, da ga ljubimo in se ga hkrati bojimo

[Slika na strani 6]

Jezus se je veselil v Jehovovem strahu