»Ali bog res obsoja ljudi na peklenski ogenj?«

»Ali študirata teologijo?«

Joela in Carla je vprašanje presenetilo. Mlada moža, ki kot prostovoljca služita na sedežu Jehovovih prič v Brooklynu v New Yorku, sta se razgledovala v bližnji knjigarni. Medtem ko je Joel listal po biblijskih konkordancah, mu je Carl pripovedoval o pogovoru, ki ga je imel v strežbi. Njun pogovor je deloma slišal neki moški, ki je stal v bližini, in zaradi tega pristopil k njima.

Tega moža pa je zanimalo nekaj bolj osebnega kakor to, ali študirata teologijo. Pojasnil je: »Sem žid in nekateri moji prijatelji, ki so kristjani, so mi povedali, da bom gorel v peklu, ker so židje zavrnili Jezusa. To me zelo bega. Ne zdi se mi prav, da bi ljubeči Bog tako kaznoval. Ali Bog res obsoja ljudi na peklenski ogenj?«

Joel in Carl sta temu iskrenemu možu povedala, da resno preučujeta Biblijo. Iz nje sta mu pokazala, da so mrtvi brez zavesti in preprosto spijo smrtni sen ter čakajo na vstajenje. Zato ne doživljajo nobenega mučenja oziroma ne trpijo v peklenskem ognju. (Psalm 146:3, 4; Propovednik 9:5, 10; Daniel 12:13; Janez 11:11–14, 23–26) Na koncu njihovega 45-minutnega pogovora je mož dal Joelu in Carlu svoj naslov ter zaprosil za še več informacij o tej temi.

Če bi bil pekel kraj mučenja v ognju, ali bi kdo zaprosil, da bi ga poslali tja? In vendar je očak Job, ker se je hotel rešiti svojih mučnih razmer, prosil tole: ‚Kdo mi podelí to, de me v peklu varuješ, in me skrivaš, dokler tvoj srd ne preide?‘ (Job 14:13, Wolfova Biblija) Jasno je, da Job ni verjel, da je pekel kraj mučenja. Nasprotno, tam je iskal zaščito. Smrt je stanje neobstoja in biblijski pekel je splošni grob človeštva.

Če bi želeli vedeti še več o tem, kaj se zgodi z nami, ko umremo, in kakšno je lahko upanje za tem, vas prisrčno vabimo, da odgovorite na naslednjo ponudbo.