Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Bodite radostni žanjci!

Bodite radostni žanjci!

Bodite radostni žanjci!

»Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.« (MATEVŽ 9:37, 38)

1. Kaj nam pomaga, da si še naprej prizadevamo izpolnjevati Božjo voljo?

KADAR se spomnimo dneva, ko smo se krstili kot Jehovovi služabniki, bodisi da je to bilo pred nekaj ali pa pred mnogo leti, se nam morda zdi, kakor da bi bilo včeraj. V življenju, ki smo ga posvetili Jehovu, nam je postalo najvažnejše to, da ga hvalimo. Ko smo si odkupovali primeren čas, da bi drugim pomagali slišati in morda tudi sprejeti kraljestveno sporočilo, nam je šlo predvsem zato, da bi radostno služili Jehovu. (Efežanom 5:15, 16NW) Še danes se nam zdi, da čas kar beži, ko smo zaposleni, ‚obilni v delu Gospodovem‘. (1. Korinčanom 15:58) Resda se srečujemo s problemi, vendar nas spodbuja veselje v izpolnjevanju Jehovove volje. (Nehemija 8:10)

2. Kaj prispeva k temu, da smo pri figurativni žetvi radostni?

2 Kristjani sodelujemo v figurativni žetvi. Jezus Kristus je z žetvijo primerjal zbiranje posameznikov za večno življenje. (Janez 4:35–38) Pri tej dejavnosti sodelujemo tudi mi, zato bo spodbudno razmisliti o radosti zgodnjih krščanskih žanjcev. Pregledali bomo tri dejavnike, ki prispevajo k temu, da smo tudi pri današnji žetvi radostni. Ti so: 1. sporočilo o upanju, 2. to, da imamo uspeh pri iskanju in 3. miroljuben odnos nas kot žanjcev.

Odposlani kot žanjci

3. V katerem pogledu so bili radostni Jezusovi zgodnji sledilci?

3 Kako zelo se je življenje zgodnjih žanjcev, še posebej Jezusovih enajstih zvestih apostolov, spremenilo, ko so nekega dne leta 33 n. š. odšli na goro v Galileji, da bi se sestali z obujenim Kristusom! (Matevž 28:16) Ob tej priložnosti je bilo verjetno navzočih ‚nad petsto bratov‘. (1. Korinčanom 15:6) V ušesih jim je odzvanjala naloga, ki jim jo je dal Jezus. Naročil jim je namreč: »Pojdite [. . .] in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20) Čeprav so bili hudo preganjani, so pri žetvi doživljali mnogo radosti, ko so videli, da so v enem kraju za drugim nastajale občine Kristusovih sledilcev. Sčasoma se je ‚evangelij oznanjal vsemu stvarjenju pod nebom‘. (Kološanom 1:23; Dejanja 1:8; 16:5)

4. V kakšnih okoliščinah je Kristus odposlal svoje učence?

4 Nekoč prej je Jezus med strežbo v Galileji sklical 12 apostolov in jih razposlal predvsem zato, da bi oznanjali: »Približalo se je nebeško kraljestvo.« (Matevž 10:1–7) Sam je »hodil [. . .] po vseh [Galilejskih] mestih in vaseh, učeč po njih shodnicah in oznanjujoč evangelij kraljestva in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost«. Jezusu so se množice ljudi smilile, »kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja«. (Matevž 9:35, 36) Zatem je močno ganjen svojim učencem rekel: »Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. Prosite torej Gospodarja žetve [Boga Jehova], naj pošlje delavcev na žetev svojo.« (Matevž 9:37, 38) Ko je Jezus imel pred seboj le še šest mesecev zemeljske strežbe, je ugotovil, da v Judeji prav tako potrebujejo žanjce. (Lukež 10:2) Obakrat je svoje sledilce poslal na žetev. (Matevž 10:5; Lukež 10:3)

Sporočilo upanja

5. Kakšno sporočilo oznanjamo?

5 Današnji Jehovovi služabniki se radostno odzivamo na klic po žanjcih. Eden od dejavnikov, ki zelo prispeva k naši radosti, je ta, da malodušnim in potrtim prinašamo sporočilo upanja. Kakšno veliko prednost imamo, da kakor Jezusovi učenci v prvem stoletju oznanjamo dobro novico, resnično sporočilo upanja, tistim, ki »so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja«!

6. V kateri dejavnosti so sodelovali apostoli v prvem stoletju?

6 Sredi prvega stoletja je apostol Pavel marljivo oznanjeval dobro novico. In njegovo žetveno delo je bilo nedvomno učinkovito, saj je okoli 55. leta n. š. kristjanom v Korintu pisal: »Spominjam vas pa, bratje, evangelija, ki sem vam ga oznanil, ki ste ga tudi sprejeli, ki v njem tudi stojite.« (1. Korinčanom 15:1) Apostoli in drugi zgodnji kristjani so bili pridni žanjci. Resda v Bibliji ne piše, koliko apostolov je preživelo pomembne dogodke, ki so se končali z uničenjem Jeruzalema leta 70 n. š., vemo pa, da je apostol Janez oznanjeval še kakih 25 let pozneje. (Razodetje 1:9)

7., 8. Katero sporočilo upanja oznanjajo Jehovovi služabniki z večjo nujnostjo kot kdaj prej?

7 V naslednjih stoletjih je gospodovala duhovščina tako imenovanega krščanstva, malikovalski »človek greha«. (2. Tesaloničanom 2:3) Toda proti koncu 19. stoletja so tisti, ki so želeli oblikovati življenje po vzorcu prvotnih kristjanov, sprejeli sporočilo upanja in pričeli razglašati Kraljestvo. Tako so že vse od prve številke te revije (julij 1879) bile del njenega naslova besede »glasnik Kristusove navzočnosti«, »glasnik Kristusovega kraljestva« oziroma »oznanja Jehovovo kraljestvo«.

8 Leta 1914 je bilo ustanovljeno Božje nebeško kraljestvo z Jezusom Kristusom na čelu in sedaj to sporočilo upanja razglašamo z večjo nujnostjo kot kdaj prej. Zakaj? Ker je med blagoslovi, ki jih bo prinesla kraljestvena vlada, tudi neogiben konec sedanje hudobne stvarnosti. (Daniel 2:44) Katero sporočilo bi lahko bilo še boljše od tega? In kaj bi nam lahko prineslo večjo radost kakor to, da pred izbruhom ‚velike stiske‘ sodelujemo v oznanjevanju Kraljestva? (Matevž 24:21; Marko 13:10)

Uspešno iskanje

9. Kako je Jezus poučil svoje učence in kako so se ljudje odzivali na kraljestveno sporočilo?

9 Drug dejavnik, ki prispeva k radosti nas, žanjcev, je uspeh pri iskanju tistih, ki so pripravljeni postati učenci in se nam pridružiti pri žetvi. V preteklosti, med letoma 31 in 32 n. š., je Jezus svoje učence poučil: »V katerokoli mesto ali vas pa pridete, poizvedite, kdo v njej je vreden.« (Matevž 10:11) Vsi ljudje niso bili vredni, kar se je videlo po njihovem odzivu na kraljestveno sporočilo. Vendar so Jezusovi učenci kljub temu goreče oznanjevali dobro novico povsod, kjer koli so bili ljudje.

10. Kako si je Pavel prizadeval iskati vredne?

10 Po Jezusovi smrti in vstajenju se je iskanje vrednih aktivno nadaljevalo. Pavel je razpravljal z Judi po njihovih sinagogah in z ljudmi, ki jih je srečal na trgu v Atenah. Ko je v tem grškem mestu pričal na Areopagu, »so se mu pridružili [nekateri možje] in sprejeli vero; med njimi je bil tudi Dionizij Areopagit in žena, po imenu Damara, in drugi ž njima«. Pavel je bil povsod, kamor je šel, zgleden tudi v oznanjevanju ‚očitnem [javnem  SSP] in po hišah‘. (Dejanja 17:17, 34; 20:20)

11. S katerimi metodami so kristjani pred leti izpolnjevali svojo strežbo?

11 V zadnjih desetletjih 19. stoletja so maziljeni kristjani srčno iskali vredne. V Sionskem stražnem stolpu, julij/avgust 1881, je v članku z naslovom »Maziljeni za oznanjevanje« pisalo: »Dobra novica se oznanjuje [. . .] ‚krotkim‘, tistim, ki so jo pripravljeni in zmožni slišati, da bi izmed njih nastalo Kristusovo telo, sodediči.« Božji žanjci so pogosto ogovorili ljudi, ki so odhajali s cerkvenega bogoslužja, in jim razdeljevali traktate s svetopisemskim sporočilom, ki je bilo zasnovano tako, da je v vrednih vzbudilo zanimanje in so se ugodno odzvali. Po tehtnem premisleku o učinkovitosti te oznanjevalske metode je Stražni stolp, 15. maj 1903, spodbudil žanjce, naj te traktate razdeljujejo »po hišah v nedeljskih dopoldnevih«.

12. Kako se je povečala učinkovitost našega oznanjevanja? Ponazorite.

12 V zadnjih letih smo razširili svojo strežbo tako, da smo pričeli navezovati stik z ljudmi zunaj njihovih domov. To se je izkazalo zelo učinkovito v deželah, kjer ljudi zaradi gospodarskih razmer in rekreativnih dejavnosti takrat, ko se navadno pri njih oglasimo, ni doma. Neka Priča v Angliji in njena prijateljica sta opazili, da so se ljudje po preživetem dnevu na obali redno vračali domov z avtobusom, pa sta zbrali pogum, vstopili v avtobus in potnikom predstavili reviji Stražni stolp in Prebudite se!. V enem mesecu sta razdelili 229 revij. Pripovedujeta: »Ni naju strah pričati na obali, na poslovnem področju ali se spoprijeti s kakršnim koli drugim izzivom, saj veva, da je Jehova vedno z nama.« Uvedli sta revialni obhod, pričeli biblijski pouk in obe sta sodelovali v pomožni pionirski službi.

13. Kaj je treba ponekod spremeniti glede naše strežbe?

13 Medtem ko se iskanje vrednih nadaljuje, morajo ponekod ponovno skrbno premisliti o svoji strežbi. Mnogi Priče navadno res oznanjujejo po hišah v nedeljskih dopoldnevih, vendar na nekaterih področjih ugotavljajo, da zgodnji obiski na domu niso tako učinkoviti, ker stanovalci mogoče še spijo. Mnogi Priče so prilagodili svoj urnik tako, da iščejo ljudi v poznejših urah, morda po krščanskem shodu. In pri tem so res uspešni. Lani se je število kraljestvenih oznanjevalcev po vsem svetu dvignilo za 2,3 odstotke. To je v čast Gospodarju žetve in radosti naše srce.

Ohranjati mir med žetvijo

14. S kakšnim stališčem predstavljamo naše sporočilo in zakaj?

14 Drug razlog za to, da se veselimo, je povezan z našim miroljubnim stališčem med žetvijo. »Ko pa pridete v hišo,« je rekel Jezus, »pozdravite jo. In če je hiša vredna, naj pride vaš mir nanjo; če pa ni vredna, naj se vrne vaš mir k vam.« (Matevž 10:12, 13) Hebrejski pozdrav in njemu ustrezni izraz v biblijski grščini prenašata misel ‚Naj ti gre dobro‘. S takšnim odnosom pristopamo k ljudem, ko oznanjujemo dobro novico. Upamo, da se bodo na kraljestveno sporočilo ugodno odzvali. Tisti, ki to storijo ter se pokesajo za svoje grehe, spreobrnejo in izpolnjujejo Božjo voljo, dobijo možnost, da se spravijo z Bogom. Mir z Bogom pa vodi v večno življenje. (Janez 17:3; Dejanja 3:19; 13:38, 48; 2. Korinčanom 5:18–20)

15. Kako lahko ohranimo mir, kadar se kdo ne odzove ugodno na naše oznanjevanje?

15 Kako pa lahko ohranimo mir, kadar se kdo ne odzove ugodno? Jezus nam je naročil: »Če pa [hiša] ni vredna, naj se vrne vaš mir k vam.« (Matevž 10:13) V Lukeževem poročilu o tem, kako je Jezus odposlal 70 učencev, je zapisana tudi naslednja Jezusova izjava: »Če je tu sin miru, bo počival mir vaš na njem; če pa ne, se vrne zopet k vam.« (Lukež 10:6) Kadar pristopimo k ljudem z dobro novico, smo temu primerno prijazni in mirni. Stanovalčev brezbrižni odziv, pritožba ali neprijazna pripomba samo omogoči, da se miroljubno sporočilo spet ‚vrne k nam‘. Toda nič od tega nas ne oropa miru, ki je sad Jehovovega svetega duha. (Galatom 5:22, 23)

Sijajen cilj za žanjce

16., 17. a) Kakšen cilj imamo pri ponovnih obiskih? b) Kako lahko pomagamo tistim, ki imajo biblijska vprašanja?

16 Kot žanjci se veselimo, da lahko sodelujemo pri zbiranju ljudi za večno življenje. In kakšno radost občutimo, ko se človek, ki mu oznanjujemo, ugodno odzove, želi izvedeti še več in se izkaže za ‚sina miru‘! Mogoče ima veliko biblijskih vprašanj, na katera ni mogoče odgovoriti na enem obisku. Kaj lahko storimo, ker morda ne bi bilo primerno, da bi na prvem obisku ostali dlje časa? Lahko si zastavimo cilj, ki nam je bil priporočen pred kakimi 60 leti.

17 »Vsi Jehovove priče naj bi bili pripravljeni voditi vzorčne biblijske pouke.« Te besede so se pojavile v tretjem od serije priročnikov Model Study (Vzorčni pouk), ki so izhajali od leta 1937 do 1941. V nadaljevanju je pisalo: »Vsi [kraljestveni] oznanjevalci naj bi na vse mogoče načine marljivo pomagali ljudem, ki so po volji Bogu in se zanimajo za kraljestveno sporočilo. Take naj bi ponovno obiskali, jim odgovorili na različna vprašanja [. . .] in zatem pričeli vzorčni pouk [. . .], čimprej ko je to le mogoče.« Da, na ponovnih obiskih imamo cilj pričeti biblijski pouk na domu in ga redno voditi. * Prijateljsko stališče in ljubeče zanimanje za zainteresiranega človeka nas navajata, da se na pouk dobro pripravimo in pouk učinkovito vodimo.

18. Kako lahko pomagamo novim postati učenci Jezusa Kristusa?

18 S knjigo Spoznanje, ki vodi v večno življenje in brošurami, kot je Kaj Bog zahteva od nas, lahko vodimo učinkovite biblijske pouke na domu in tako pomagamo novozainteresiranim, da postanejo učenci. Ker si prizadevamo posnemati Velikega učitelja, Jezusa Kristusa, se bodo biblijski učenci verjetno marsičesa naučili tudi iz naše miroljubnosti, veselja, iskrenosti ter spoštovanja Jehovovih meril in napotkov. Kadar novim pomagamo z odgovori na vprašanja, jih po svojih najboljših močeh poučimo tudi o tem, kako lahko odgovorijo tistim, ki njih vprašujejo. (2. Timoteju 2:1, 2; 1. Petrov 2:21) Kot figurativni žanjci smo nedvomno lahko veseli, da smo v preteklem službenem letu po vsem svetu vodili povprečno 4,766.631 biblijskih poukov na domu. Še posebej pa smo veseli, če smo tudi sami med žanjci, ki sodelujejo v poučevanju Biblije na domu.

Veselimo se v žetvi

19. Zakaj so med Jezusovo strežbo in tudi nedolgo po njej obstajali dobri razlogi za veselje?

19 Med Jezusovo strežbo in tudi nedolgo po njej so obstajali dobri razlogi za veselje. Takrat so se mnogi z naklonjenostjo odzvali na dobro novico. Veselje je bilo še posebej veliko ob binkoštih 33. leta n. š., saj jih je takrat kakih 3000 sprejelo Petrove napotke, dobili so Jehovov sveti duh in postali del Božjega naroda, duhovnega Izraela. Njihovo število je rastlo in z njim tudi veliko veselje, ko »jim je [Jehova, NW] prideval vsak dan teh, ki so se zveličevali«. (Dejanja 2:37–41, 46, 47; Galatom 6:16; 1. Petrov 2:9)

20. Kaj nas močno veseli pri naši žetvi?

20 Takrat se je izpolnila naslednja Izaijeva prerokba: »Pomnožil si [Jehova] narod, povečal si mu veselje: veselé se pred teboj kakor v veselju ob žetvi in enako njim, ki se radujejo, ko plen delé.« (Izaija 9:3) Resda sedaj vidimo, da je ta ‚pomnoženi narod‘ maziljencev skoraj dopolnjen, vendar se močno veselimo, ko vidimo, da je drugih žanjcev vsako leto več. (Psalm 4:7; Zaharija 8:23; Janez 10:16)

21. O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?

21 Pri žetvi se nedvomno lahko še vedno upravičeno veselimo. Z veseljem, ki ga občutimo kot žanjci, nas navdajajo sporočilo o upanju, iskanje vrednih in naš miroljubni odnos. Resda se na to mnogi neugodno odzovejo. To je doživel tudi apostol Janez. »Zavoljo besede Božje in pričevanja Jezusovega« so ga zaprli na otoku Patmos. (Razodetje 1:9) Kako torej lahko ostanemo veseli, kadar doživimo preganjanje in nasprotovanje? Kaj nam bo pomagalo spoprijeti se s trdovratnim stališčem mnogih, katerim oznanjujemo? Svetopisemski odgovor na ta vprašanja bomo dobili v naslednjem članku.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 17 Pouki so bili najprej organizirani na krajih, kjer so se lahko zbrale skupine zainteresiranih ljudi. Kmalu pa so se začeli tudi pouki s posamezniki in družinami. (Glej Jehovah’s Witnesses​—Proclaimers of God’s Kingdom, stran 574, izdali Jehovove priče.)

Kako bi odgovorili?

• Kaj je figurativna žetev?

• Katero sporočilo objavljamo?

• Zakaj smo pri iskanju učencev uspešni?

• Kako ohranjamo mir pri žetvi?

• Zakaj se pri žetvi veselimo?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na straneh 12, 13]

Oznanjevanje v 1. in 20. stoletju

[Slike na strani 13]

Kakor Pavel si tudi današnji žanjci prizadevajo, da bi dosegli ljudi vsepovsod

[Slike na strani 13]

Dobro novico oznanjujmo prijazno