‚Za pravičnega so blagoslovi‘

»MLAD sem bil in sem se postaral, a nisem videl pravičnika zapuščenega, ne otrok njegovih prositi kruha,« je v visoki starosti rekel psalmist David. (Psalm 37:25) Bog Jehova ima rad pravične in zanje ljubeče skrbi. V svoji Besedi, Bibliji, prigovarja pravim častilcem, naj iščejo pravičnost. (Zefanija 2:3)

Pravičnost je stanje nekoga, ki je pravičen pred Bogom, ker se ravna po njegovih merilih za dobro in slabo. Deseto poglavje biblijske knjige Pregovori nam v spodbudo, da bi ravnali po Božji volji, pokaže, kakšne bogate duhovne blagoslove uživajo tisti, ki tako delajo. Med drugim so deležni obilne oskrbe s hranljivo duhovno hrano, nagrajujočega in zadovoljujočega dela ter dobrega odnosa z Bogom in s človekom. Razmislimo torej o Pregovorih 10:1–14.

Odlična spodbuda

Uvodne besede v tem poglavju nedvoumno odkrivajo, kdo je pisal naslednji odlomek knjige Pregovori. Tam beremo: »Pregovori Salomonovi.« Staroizraelski kralj Salomon je takole imenoval odlično spodbudo za to, da človek dela prav: »Sin moder razveseljuje očeta, sin bedak pa je žalost materi svoji.« (Pregovori 10:1)

Kako žalostna sta starša, kadar kdo od njunih potomcev neha častiti pravega in živega Boga! Modri kralj posebej omenja materino žalost, morda za to, da bi nakazal, da ona huje žaluje. Resničnost tega se je izkazala pri Doris. * Sama pripoveduje: »Ko je najin 21 letni sin zapustil resnico, nama je to strlo srce. Pri meni je bila čustvena bolečina hujša kot pri mojem možu Franku. Dvanajst let je že preteklo, toda rana še vedno ni zaceljena.«

Otroci lahko vplivajo na očetovo srečo in materi lahko zadajo srčno bolečino. Pokažimo modrost in razveselimo svoje starše. Vsekakor pa razveseljujmo srce našega nebeškega Očeta, Jehova.

‚Duša pravičnega je zadovoljna‘

»Krivičnosti zakladi nič ne koristijo,« pravi kralj, »a pravičnost rešuje smrti.« (Pregovori 10:2) Za prave kristjane, ki živijo globoko v času konca, so te besede zares dragocene. (Daniel 12:4) Uničenje brezbožnega sveta je že na obzorju. Med bližajočo se ‚veliko stisko‘ ne bo dajalo zaščite nobeno človekovo varnostno sredstvo, niti gmotno, denarno niti vojaško. (Razodetje 7:9, 10, 13, 14) Samo »pošteni bodo prebivali v deželi in brezmadežni ostanejo v njej«. (Pregovori 2:21) Zato še naprej ‚iščimo najprej kraljestva in [Božje] pravičnosti‘. (Matevž 6:33)

Jehovovim služabnikom ni treba čakati do obljubljenega novega sveta, da bi doživeli Božje blagoslove. »GOSPOD ne pusti stradati duše pravičnega, poželenje brezbožnih pa zavrača.« (Pregovori 10:3) Jehova daje po ‚zvestem in preudarnem sužnju‘ veliko duhovne hrane. (Matevž 24:45, NW) Pravični gotovo ima razloge za to, da ‚poje od srčnega veselja‘. (Izaija 65:14) Spoznanje prija njegovi duši. Veseli se v iskanju duhovnih  zakladov. Hudobni ne pozna tega veselja.

‚Pridnost bogati‘

Pravični je blagoslovljen še drugače. »Kdor dela z leno roko, obuboža, pridnih roka pa bogatí. Kdor po leti znaša, je sin previden; kdor pa trdno spava ob žetvi, je sin, ki pripravlja sramoto.« (Pregovori 10:4, 5)

Kraljeve besede so zlasti pomenljive za delavce med žetvijo. Žetev ni čas za dremež. Je čas za pridnost in dolg delavnik. Zares, je čas nujnosti.

Jezus je z mislijo na žetev – ne žetev žita, temveč ljudi – svojim učencem zapovedal: »Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.« (Matevž 9:35–38) Leta 2000 se je slovesnosti v spomin na Jezusovo smrt udeležilo več kot 14 milijonov ljudi, več kot dvakrat toliko, kolikor je Jehovovih prič. Kdo lahko torej zanika, da so ‚njive že bele za žetev‘? (Janez 4:35) Pravi častilci prosijo Gospodarja za več delavcev, sami pa se medtem v skladu s svojimi molitvami goreče trudijo v delu pridobivanja učencev. (Matevž 28:19, 20) In kako bogato Jehova blagoslavlja njihova prizadevanja! V službenem letu 2000 se je krstilo več kot 280.000 novih. Tudi ti se trudijo postati učitelji Božje Besede. Celostno sodelujmo v tem delu pridobivanja učencev ter tako doživljajmo radost in zadovoljstvo v tem času žetve.

‚Na njegovi glavi bivajo blagoslovi‘

»Blagoslovi bivajo na glavi pravičnika,« nadaljuje Salomon, »usta brezbožnih pa skrivajo silovitost.« (Pregovori 10:6)

Kdor je v srcu čist in pravičen, obilno dokazuje svojo pravičnost. Govori prijazno in izgrajujoče, njegova dejanja so pozitivna in radodarna. Drugi ga sprejemajo z naklonjenostjo. Takšen posameznik si pridobi njihovo cenjenje – njihove blagoslove – tako da ti o njem dobro govorijo.

Hudoben človek pa je poln sovraštva oziroma zlobe in je večinoma nagnjen k temu, da drugim škodi. Morda govori sladko in s tem ‚skrije silovitost‘, ki jo ima v svojem srcu, toda prej ali slej začne fizično ali besedno napadati. (Matevž 12:34, 35) Ali pa bo ‚usta krivičnih pokrilo [oziroma zaprlo] nasilje‘. (Pregovori 10:6, SSP) To kaže, da hudobni običajno od drugih dobi to, kar sam izraža, torej sovražnost. To tako rekoč pokrije oziroma zapre njegova usta in ga utiša. Kakšne blagoslove lahko takšen človek pričakuje od drugih?

»Spomin na pravičnega ostane blagoslovljen,« piše Izraelov kralj, »ime brezbožnih pa strohni.« (Pregovori 10:7) Pravičnega se drugi spominjajo z naklonjenostjo, najpomembnejše pa je, da se ga tako spominja Bog  Jehova. Jezus je s svojo zvestobo do smrti ‚podedoval odličnejše ime‘ od angelov. (Hebrejcem 1:3, 4) Današnji pravi kristjani se zvestih predkrščanskih mož in žena spominjajo kot zglede, vredne posnemanja. (Hebrejcem 12:1, 2) Kako se to razlikuje od imena hudobnih, ki postane zoprno in neprijetno! Da, »boljše je dobro ime od obilega bogastva, boljša od srebra in zlata priljubljenost«. (Pregovori 22:1) Naredimo si torej dobro ime pri Jehovu in našem bližnjem.

»Kdor hodi brezmadežno, hodi varno«

Salomon pokaže razliko med modrim in nespametnim: »Kdor je modrega srca, sprejema zapovedi, neumen blebetač pa pade.« (Pregovori 10:8) Moder človek dobro ve, da ‚ni v moči moža, kako naj hodi in ravna stopinje svoje‘. (Jeremija 10:23) Priznava potrebo po tem, da iščemo vodstvo pri Jehovu in voljno sprejemamo Njegove zapovedi. Kdor pa neumno blebeta, tega temeljnega dejstva ne razume. S svojim govoričenjem se žene v propad.

Pravičen človek tudi uživa varnost, ki se hudobnemu izmika. »Kdor hodi brezmadežno, hodi varno; kdor pa pači pota svoja, bode v svarilo. Kdor mežika z očesom, napravlja žalitev, in neumen blebetač pade.« (Pregovori 10:9, 10)

Značajen človek ravna pošteno. Pri drugih si pridobi spoštovanje in zaupanje. Pošten posameznik je cenjen delavec in pogosto mu zaupajo večje odgovornosti. S svojim slovesom poštenosti laže najde oziroma obdrži zaposlitev, celo kadar primanjkuje služb. S svojo poštenostjo prispeva tudi k prijetnemu in mirnemu ozračju doma. (Psalm 34:13, 14) V odnosih s svojimi družinskimi člani se počuti varen. Varnost je res sad značajnosti.

V drugačnih okoliščinah pa je tisti, ki se zaradi sebičnega dobička spušča v nepoštenost. Prevarant morda skuša svojo neiskrenost prikriti z zvijačnim govorjenjem ali govorico telesa. (Pregovori 6:12–14) Z mežikanjem, ko ima hudobne ali prevarantske namene, lahko žrtvam prevare povzroči veliko duševnih bolečin. Toda zvijačnost takega človeka se prej ali slej razve. Apostol Pavel je napisal: »Grehi nekaterih ljudi so že prej očitni in gredo pred njimi v sodbo, pri drugih pa so vidni šele pozneje. Podobno so že prej očitna tudi dobra dela, a tudi tista, ki niso takšna, se ne morejo skriti.« (1. Timoteju 5:24, 25, SSP) Ne glede na to, za koga gre, bodisi za katerega od staršev, prijatelja, zakonskega tovariša ali znanca, nepoštenost nazadnje pride na dan. Kdo lahko zaupa človeku, ki je znan po nepoštenosti?

‚Njegova usta so vrelec življenja‘

»Vrelec življenja so pravičnega usta,« pravi Salomon, »usta brezbožnih pa skrivajo silovitost.« (Pregovori 10:11)  Izgovorjene besede lahko zdravijo ali ranijo. Človeka lahko osvežijo in poživijo ali pa ga pobijejo.

Izraelov kralj je dal takole razpoznati motiv za izrečenimi besedami: »Sovraštvo zbuja prepire, a ljubezen prikriva vse pregreške.« (Pregovori 10:12) Sovraštvo povzroča spore v človeški družbi, neti razdore. Tisti, ki ljubijo Jehova, morajo zbrisati sovraštvo iz svojega življenja. Kako? Tako, da ga nadomestijo z ljubeznijo. »Ljubezen pokriva grehov obilost.« (1. Petrov 4:8) Ljubezen »vse prenaša« (SSP), to je, »vse pokriva«. (1. Korinčanom 13:7) Božanska ljubezen ne pričakuje popolnosti od nepopolnih ljudi. Takšna ljubezen ne razglaša napak drugih, temveč nam jih pomaga spregledati, razen če ne gre za resen pregrešek. Ljubezen celo prenaša neprijazno ravnanje v terenski strežbi, na našem delovnem mestu ali v šoli.

Modri kralj nadaljuje: »Na ustnah razumnega je modrost, za hrbet brezumnega pa raste palica!« (Pregovori 10:13) Razumnemu modrost vodi njegove korake. Spodbudne besede njegovih ust pomagajo drugim hoditi po poti pravičnosti. Njega in tiste, ki ga poslušajo, ni treba voditi v pravo smer s silo – palico kazni.

‚Hrani znanje‘

Kaj nam pomaga govoriti besede, ki so ‚vrvajoč potok modrosti‘ in ne žuboreč potok plehkosti? (Pregovori 18:4) Salomon odgovarja: »Modri hranijo znanje, neumneža ustom pa je blizu nesreča.« (Pregovori 10:14)

Najprej moramo svoj um napolniti s krepilnim spoznanjem o Bogu. To spoznanje se dobi le pri enem viru. Apostol Pavel je napisal: »Vsako pismo je od Boga navdihnjeno in koristno za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti, da bode popoln človek Božji, docela pripraven za vsako dobro delo.« (2. Timoteju 3:16, 17) Spoznanje moramo hraniti ter kopati po Božji Besedi, kot bi iskali skrit zaklad. Kako vznemirljivo in nagrajujoče je to raziskovanje!

Za to, da bi naše ustnice govorile modro, mora svetopisemsko spoznanje seči tudi v naše srce. Jezus je poslušalcem povedal: »Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada srca svojega dobro, hudobnež pa prinaša iz hudega zaklada hudobno; kajti usta njegova govore iz preobilosti srca.« (Lukež 6:45) Za to imejmo navado o naučenem poglobljeno premišljevati. Preučevanje in meditacija res zahtevata trud, a kako takšno preučevanje duhovno bogati! Nihče nima razloga za to, da bi stopal po pogubni poti človeka, ki govoriči zgolj nepremišljene besede.

Da, moder človek dela, kar je prav v Božjih očeh, in dobro vpliva na druge. Je bogato preskrbljen z duhovno hrano in zelo zaposlen v Gospodovem nagrajujočem delu. (1. Korinčanom 15:58) Ker je značajen, hodi varno in ima Božje odobravanje. Za pravičnega je res veliko blagoslovov. Uravnavajmo svoje življenje po Božjih merilih za dobro in slabo ter tako iščimo pravičnost.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 25]

Poštenost prispeva k srečnemu družinskemu življenju

[Slika na strani 26]

»Modri hranijo znanje.«