Na čem temelji vaše prepričanje?

Prepričanje je definirano kot nekaj, »kar kdo sprejme za pravilno, pristno ali resnično«. Splošna deklaracija človekovih pravic, ki so jo sprejeli Združeni narodi, brani posameznikovo »pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi«. Ta pravica zajema svobodo »spreminjati prepričanje ali vero«, če to kdo želi.

ZAKAJ pa bi kdo sploh želel spreminjati prepričanje ali vero? »Imam svoje prepričanje in z njim sem povsem zadovoljen,« je splošna miselnost. Mnogi menijo, da celo zmotna prepričanja niso kdove kako škodljiva. Nekdo, ki denimo verjame, da je Zemlja ploščata, komaj da škodi sebi ali komu drugemu. »Morali bi se sprijazniti s tem, da so drugi drugačnega mnenja,« pravijo nekateri. Ali je to vedno modro? Ali bi se zdravnik enostavno sprijaznil s tem, da je njegov kolega pač drugačnega mnenja, ker še vedno meni, da lahko iz mrtvašnice, kjer je imel opravka s trupli, odide kar naravnost v bolniško sobo pregledovat paciente?

Tudi zmotna verska prepričanja so v zgodovini povzročila precejšno škodo. Pomislite na grozodejstva med tako imenovanimi svetimi križarskimi vojnami v srednjem veku, ko so verski voditelji »spodbujali krščanske gorečneže k brezobzirnemu nasilju«. Ali pa pomislite na sodobne »krščanske« oborožence v neki nedavni državljanski vojni, ki »so imeli na puškinem kopitu pritrjeno sliko Device, podobno kot srednjeveški bojevniki ime svetnika na držalu meča«. Vsi ti gorečneži so bili prepričani, da imajo prav. Očitno pa je bilo v teh ter drugih verskih bojih in spopadih nekaj hudo narobe.

 Zakaj torej tolikšna zmeda in toliko sporov? Biblija odgovarja, da Satan Hudič ‚zapeljuje vesoljni svet‘. (Razodetje 12:9; 2. Korinčanom 4:4; 11:3) Apostol Pavel je opozoril, da bo žal mnogo vernikov »obsojenih na pogubo«, ker jih bo prevaral Satan, ki bo »delal čudeže, da bi zapeljal«. Ti ljudje, je povedal Pavel, bodo »zaprli svoj um pred ljubeznijo do resnice, po kateri bi se lahko rešili,« in bodo tako ‚zavedeni, da bodo verjeli laži‘. (2. Tesaloničanom 2:9–12, The New Testament Williama Barclayja) Kako lahko kar najbolj zmanjšate možnost, da bi verjeli laži? Na čem pravzaprav temelji vaše prepričanje?

Ali vam je bilo prepričanje privzgojeno?

Morda ste bili vzgojeni v določeni veri. To je lahko dobro. Bog želi, da starši poučujejo svoje otroke. (5. Mojzesova 6:4–9; 11:18–21) Mladeniču Timoteju je denimo zelo koristilo, ker je prisluhnil materi in babici. (2. Timoteju 1:5; 3:14, 15) Sveto pismo spodbuja, naj spoštujemo prepričanje staršev. (Pregovori 1:8; Efežanom 6:1) Vendar ali vaš Stvarnik pričakuje, da boste v nekaj verjeli enostavno zato, ker v to verjamejo vaši starši? Pravzaprav je slepa privrženost temu, kar so prejšnji rodovi verjeli in počeli, lahko nevarna. (Psalm 78:8; Amos 2:4)

Samarijanka, ki jo je srečal Jezus Kristus, je bila vzgojena v samarijanski veri. (Janez 4:20) Jezus je spoštoval njeno svobodo do izbire verovanja, vendar jo je tudi opozoril: »Vi častite, česar ne poznate.« (SSP) Veliko tega, v kar je verjela, je bilo pravzaprav napačno in Jezus ji je rekel, da bo morala v svojem verovanju nekaj spremeniti, če bo želela Boga sprejemljivo častiti, »v duhu in resnici«. Samarijanka in drugi njej podobni se niso še naprej oklepali verovanja, ki jim je prav gotovo veliko pomenilo, temveč so morali sčasoma postati ‚pokorni veri‘, razodeti po Jezusu Kristusu. (Janez 4:21–24, 39–41; Dejanja 6:7)

Ali ste naučeni sprejemati prepričanje izobraženih?

Mnogi učitelji in izvedenci v določenih strokah si zaslužijo veliko spoštovanje. Vseeno pa je zgodovina polna slavnih učiteljev, ki so učili povsem napačno. Zgodovinar Bertrand Russell je na primer glede dveh znanstvenih knjig grškega filozofa Aristotela izjavil, da »bi v luči sodobne znanosti v obeh [knjigah] lahko pritrdili komaj kakšnemu stavku«. Celo današnji izvedenci pogosto pridejo do povsem napačnih sklepov. »Leteči stroji, težji od zraka, niso mogoči,« je leta 1895 samozavestno trdil britanski znanstvenik Lord Kelvin. Moder človek torej ne bo slepo verjel, da je nekaj pravilno, enostavno zato, ker to tako pravi neki ugleden učitelj. (Psalm 146:3)

Enako previden je treba biti tudi pri verski vzgoji. Apostola Pavla so verski učitelji dobro izšolali in bil je skrajno »vnet za očetov svojih izročila«. Toda njegova gorečnost za tradicionalno verovanje prednikov mu je pravzaprav povzročala probleme. Zaradi nje je »preganjal cerkev Božjo in jo zatiral«. (Galatom 1:13, 14; Janez 16:2, 3) In kar je še slabše, Pavel je dolgo časa ‚brcal proti ostnu‘ – upiral se je prav tistemu, kar bi ga sčasoma navedlo, da bi pričel verjeti v Jezusa Kristusa. Sam Jezus je moral dramatično posredovati, da je končno popravil svoje prepričanje. (Dejanja 9:1–6; 26:14)

Ali na vas vplivajo množična občila?

Morda na vaše prepričanje močno vplivajo občila. Večina ljudi je veselih, da tudi za občila velja svoboda govora, saj tako pridejo do informacij, ki jim lahko koristijo. Vendar z občili utegnejo, in to kar pogosto, upravljati močne sile. Sredstva javnega obveščanja tako velikokrat predstavljajo pristranske informacije, ki lahko zahrbtno vplivajo na vaše razmišljanje.

 Da bi ugajala čim širšemu krogu občinstva oziroma ga privabila, občila tudi rada objavljajo senzacionalne in nenavadne novice. Teme, o katerih bi se še pred nekaj leti komaj smelo govoriti ali pisati za javnost, so postale danes povsem običajne. Ustaljene vedenjske norme se počasi, a vztrajno napada in znižuje. Razmišljanje ljudi se postopoma izkrivlja. Verjeti pričenjajo, da je ‚hudo dobro in dobro hudo‘. (Izaija 5:20; 1. Korinčanom 6:9, 10)

Kako do trdnega temelja za svoje prepričanje

Graditi na človeških zamislih in filozofijah je podobno, kot da bi gradili na pesku. (Matevž 7:26; 1. Korinčanom 1:19, 20) Na katerem temelju torej lahko z zaupanjem gradite svoje prepričanje? Bog vam je dal intelektualno zmožnost, da lahko raziskujete svet okrog sebe in postavljate vprašanja glede duhovnih stvari. Ali ni torej logično, da je poskrbel tudi za to, da se lahko dokopljete do natančnih odgovorov na svoja vprašanja? (1. Janezov 5:20, NW) In prav zares je za to poskrbel! Kako lahko torej doženete, kaj je glede čaščenja pravilno, pristno in resnično? Brez pomišljanja lahko rečemo, da na to odgovarja le Božja Beseda, Biblija. (Janez 17:17; 2. Timoteju 3:16, 17)

»Počakajte malo,« bo kdo rekel, »ali niso ravno ti, ki imajo Biblijo, povzročili največ sporov in zmede v svetovnih zadevah?« Res je, da so verski voditelji, ki trdijo, da ravnajo po Bibliji, ustvarili veliko zmedenih in nasprotujočih si mnenj. To pa zato, ker njihovo verovanje ne temelji na Bibliji. Apostol Peter jih opisuje kot ‚lažnive preroke‘ in ‚lažnive učitelje‘, ki bodo uvedli »pogubne ločíne« (SSP). Zaradi takšnega ravnanja, pravi Peter, »se bo preklinjala pot resnice«. (2. Petrov 2:1, 2) Vendar pa imamo po Petrovih besedah »besedo proroško tem trdnejšo; in prav delate, da pazite nanjo kakor na svetilnico, ki sveti v temnem kraju«. (2. Petrov 1:19; Psalm 119:105)

Biblija nas spodbuja, da preverimo, ali se naše prepričanje ujema z njenim naukom. (1. Janezov 4:1, NW) Mnogo bralcev te revije lahko potrdi, da jim je to pomagalo osmisliti in ustaliti življenje. Posnemajte torej plemenite Berejce. Preden se boste odločili, čemu boste verjeli, ‚vsak dan [skrbno, NW] preiskujte pisma‘. (Dejanja 17:11) Jehovove priče vam bodo pri tem z veseljem pomagali. Seveda pa se morate sami odločiti, čemu boste verjeli. Vendar je modro, da preverite, ali je vaše prepričanje izoblikovano po Božji razodeti Besedi resnice in ne po človeški modrosti in željah. (1. Tesaloničanom 2:13; 5:21)

[Slike na strani 6]

Svoje prepričanje lahko z zaupanjem temeljite na Bibliji