Vaša pravica do lastnega prepričanja

Verjetno cenite pravico, da lahko verjamete v to, kar pač želite verjeti. Skoraj vsakdo to ceni. Na podlagi te pravice je šest milijard zemljanov ustvarilo neverjetno raznolikost prepričanj. Različna prepričanja, podobno kot različne barve, oblike, strukture, okusi, vonji in zvoki, ki jih najdemo v stvarstvu, pogosto naredijo življenje zanimivo, vznemirljivo in veselo. Taka pestrost lahko življenje resnično začini. (Psalm 104:24)

VENDAR pa je pri tem treba biti previden. Nekatera prepričanja niso samo drugačna, temveč so celo nevarna. Na začetku 20. stoletja so nekateri na primer verjeli, da so Judje in prostozidarji sestavili načrt, kako bodo »razbili krščansko civilizacijo in pod skupnim vodstvom ustanovili svetovno državo«. Povod za takšno verjetje je bil med drugim antisemitski traktat Protocols of the Learned Elders of Zion (Pravila učenih cionističnih starešin). V traktatu je pisalo, da ta načrt zagovarja pretirano visoke davke, podpira proizvodnjo bojne opreme in spodbuja k nastajanju velikanskih monopolov, tako da ‚bi se bogastvo Nejudov lahko uničilo z enim samim udarcem‘. V traktatu so še trdili, da načrt zajema tudi upravljanje šolskega sistema z namenom ‚spremeniti Nejude v nerazumne živali‘ in celo gradnjo podzemnih železnic, s katerimi bi povezali glavna mesta, da bi se tako lahko judovski starešine ‚znebili vsakršnega nasprotnika, in ga s tem utišali‘.

Vse to so bile seveda laži, skovane, da bi podžgale antisemitska čustva. ‚Ta absurdna izmislica,‘ pravi Mark Jones iz Britanskega muzeja, ‚se je razširila iz Rusije‘, kjer se je prvič pojavila leta 1903 v časopisnem članku. Londonski The Times je dosegla 8. maja 1920. Po več kot letu dni je The Times ta dokument razkrinkal in ga označil za prevaro. Medtem pa je bila škoda že storjena. ‚Takšne laži,‘ pravi Jones, ‚je težko zatreti.‘ Ko ljudje laži enkrat sprejmejo, te v njih vzbudijo zelo sovražna, škodljiva in nevarna prepričanja, in to pogosto s pogubnimi posledicami, kot je to razvidno iz zgodovine 20. stoletja. (Pregovori 6:16–19)

Prepričanje proti resnici

Do zmotnih prepričanj pa lahko pride tudi brez namernih laži. Včasih si  kaj enostavno napačno razlagamo. Koliko ljudi je prezgodaj izgubilo življenje, ker so pač počeli nekaj, kar so menili, da je prav? Velikokrat nečemu verjamemo tudi zato, ker enostavno želimo v to verjeti. Neki profesor pravi, da se celo znanstveniki »pogosto zaljubijo v lastne razlage«. Osebno prepričanje jim zasenči kritično presojo. In nato morda celo življenje zapravijo za utemeljevanje zmotnega prepričanja. (Jeremija 17:9)

Podobno se dogaja glede verskih prepričanj. Med njimi so velikanska protislovja. (1. Timoteju 4:1, NW; 2. Timoteju 4:3, 4) Nekdo ima močno vero v Boga. Drugi pa pravijo, da ni nikakršnih dokazov, ki bi vero v Boga podprli. Nekateri trdijo, da ima človek nesmrtno dušo, ki preživi smrt. Spet drugi verjamejo, da človek ob smrti preneha obstajati, popolnoma in v celoti. Takšna nasprotna si mnenja očitno ne morejo biti vsa resnična. Ali ni zato modro dognati, ali je to, v kar verjamete, dejansko resnica in ne samo nekaj, v kar želite verjeti vi? (Pregovori 1:5) Kako lahko to storite? O tem bo razpravljal naslednji članek.

[Slika na strani 3]

Članek iz leta 1921, ki je razkrinkal Protocols of the Learned Elders of Zion