Abraham – zgled vere

»[Abraham je] bil oče vsem, ki verujejo.« (RIMLJANOM 4:11)

1., 2. a) Po čem današnji pravi kristjani poznajo Abrahama? b) Zakaj je Abraham opisan kot »oče vsem, ki verujejo«?

BIL je prednik mogočnega naroda, prerok, trgovec, voditelj. Današnji kristjani pa ga najbolj poznajo po lastnosti, zaradi katere ga je Bog Jehova imel za prijatelja, po neomajni veri. (Izaija 41:8; Jakob 2:23) Ime mu je bilo Abraham in v Bibliji je opisan kot »oče vsem, ki verujejo«. (Rimljanom 4:11)

² Ali niso že pred Abrahamom nekateri pokazali vere, denimo Abel, Enoh in Noe? Seveda so, toda zaveza o blagoslovu vseh narodov na zemlji je bila sklenjena z Abrahamom. (1. Mojzesova 22:18) Tako je Abraham v prenesenem pomenu postal oče vseh, ki verujejo v obljubljeno Seme. (Galatom 3:8, 9) Lahko bi torej rekli, da je v nekem pogledu tudi naš oče, saj nam je s svojo vero dal zgled, vreden posnemanja. Na celo njegovo življenje lahko gledamo kot na izraz vere, saj je prestal mnogo preizkušenj. Dejstvo je, da je Abraham v mnogih manjših preizkušnjah dokazal svojo vero že veliko prej, preden je bil pred svojo, lahko bi rekli, največjo preizkušnjo vere, ko mu je bilo zapovedano, da naj daruje svojega sina Izaka. (1. Mojzesova 22:1, 2) Preiščimo sedaj nekaj teh prvih preizkušenj vere in poglejmo, kaj se lahko iz njih naučimo danes.

Zapoved, naj odide iz Ura

3. Kaj nam Biblija pove o okolju, v katerem je živel Abram?

³ V Bibliji se z Abramom (pozneje poznanim po imenu Abraham) prvič srečamo v Prvi Mojzesovi knjigi 11:26, kjer piše: »Terah pa je živel sedemdeset let, ko je rodil Abrama, Nahorja in Harana.« Abram je bil potomec bogaboječega Sema. (1. Mojzesova 11:10–24) Glede na to, kar beremo v Prvi Mojzesovi knjigi 11:31, je Abram z družino živel v cvetočem mestu, ‚kaldejskem Uru‘, ki je nekoč ležalo vzhodno od Evfrata. * Torej ni odraščal kot nomad v šotorih, temveč kot meščan v kraju, ki je ponujal obilje razkošja. Na Urovih bazarjih se je lahko kupovalo uvoženo blago. Vzdolž ulic so se vrstile belo pobarvane hiše s po 14 sobami in vodovodno napeljavo.

4. a) S katerimi izzivi so se v Uru srečevali častilci pravega Boga? b) Kako je Abram pričel verovati v Jehova?

⁴ Kljub vsem gmotnim ugodnostim je bilo živeti v mestu Ur velik izziv za vsakega, ki je želel služiti pravemu Bogu. Mesto je bilo prežeto z malikovalstvom in praznoverjem. Nad njim se je dvigoval visok stopničast stolp na čast bogu meseca, Nannarju. Abram je bil nedvomno pod velikim pritiskom, da bi sodeloval pri tem sprevrženem čaščenju, morda so nanj pritiskali tudi kateri njegovi sorodniki. Po nekaterih judovskih izročilih je bil sam Abramov oče Terah izdelovalec malikov. (Jozue 24:2, 14, 15) Kakor koli je že bilo, Abram pri ponižujočem krivem čaščenju ni sodeloval. Njegov postarani ded Sem je bil še vedno živ in nedvomno mu je govoril o tem, kar je vedel o pravem Bogu. Rezultat tega je bil, da je Abram veroval v Jehova in ne v Nannarja! (Galatom 3:6)

 Preizkus vere

5. Kaj je Bog naročil in obljubil Abramu, ko je bil ta še v Uru?

⁵ Abramova vera pa je bila pred preizkušnjo. Prikazal se mu je Bog in mu naročil: »Pojdi iz dežele svoje in od sorodovine svoje in iz očeta svojega hiše v deželo, ki ti jo pokažem; in storil te bom v narod velik in te blagoslovil, in poveličam ime tvoje, in v blagoslov bodi! In blagoslovil bom nje, ki blagoslavljajo tebe, in kdor te proklinja, njega bom proklel, in blagoslovljene bodo v tebi vse rodovine zemlje.« (1. Mojzesova 12:1–3; Dejanja 7:2, 3)

6. Zakaj je moral Abram resnično verovati, da je zapustil Ur?

⁶ Abram je bil star in brez otrok. Kako bi iz njega lahko nastal ‚velik narod‘? In kje je pravzaprav bila dežela, kamor mu je bilo zapovedano iti? Tega mu Bog takrat ni povedal. Abram je torej moral resnično verovati, da je zapustil cvetoči Ur z vsem njegovim udobjem. V knjigi Family, Love and the Bible je o tistih starih dneh pisalo: »Najhujša kazen, ki je lahko doletela nekoga, ki je zagrešil velik zločin, je bila ta, da so ga izločili iz družine, ga prikrajšali za ‚članstvo‘ v družini. [. . .] Prav zaradi tega je Abraham s tem, ko je poslušal Božjo zapoved in zapustil ne le svojo deželo, temveč tudi družino, tako izjemno dokazal svojo brezpogojno poslušnost in zaupanje v Boga.«

7. Kako se lahko danes kristjani srečujejo s preizkušnjami, podobnimi Abramovim?

⁷ Danes se kristjani morda srečujemo s podobnimi preizkušnjami. Morda smo podobno kakor Abram pod pritiskom, da bi gmotne  koristi dali pred teokratične reči. (1. Janezov 2:16) Morda nam nasprotujejo neverni družinski člani, mogoče tudi izobčeni sorodniki, ki nas poskušajo zvabiti v nezdravo družbo. (Matevž 10:34–36; 1. Korinčanom 5:11–13; 15:33) Abram nam je v tem dal dober zgled. Prijateljstvo z Jehovom je dal pred vse – tudi pred družinske vezi. Ni točno vedel, kako, kdaj ali kje se bodo izpolnile Božje obljube. Vendar je bil kljub temu pripravljen na teh obljubah graditi svoje življenje. Kako dobra spodbuda je to za nas, da na prvo mesto v življenju postavimo Kraljestvo! (Matevž 6:33)

8. Kako je Abramova vera vplivala na najbližje družinske člane in kaj se lahko kristjani iz tega naučimo?

⁸ Kako pa je bilo z Abramovimi najbližjimi družinskimi člani? Očitno je Abram s svojo vero in prepričanjem nanje močno vplival, saj je tako ženo Saraj in osirotelega nečaka Lota spodbudil, da sta poslušala Božjo zapoved in zapustila Ur. Pozneje so Ur zapustili še Abramov brat Nahor in nekaj njegovih potomcev in se naselili v Haranu, kjer so častili Jehova. (1. Mojzesova 24:1–4, 10, 31; 27:43; 29:4, 5) Celo Abramov oče Terah je privolil, da bo odšel s svojim sinom! Zato so v Bibliji zasluge za preselitev proti Kanaanu pripisane Terahu kot družinskemu poglavarju. (1. Mojzesova 11:31) Ali bi lahko tudi mi s taktnim pričevanjem sorodnikom dosegli vsaj nekaj rezultatov?

9. Kako se je moral Abram pripraviti na potovanje in zakaj je to morda zahtevalo žrtve?

⁹ Preden se je Abram odpravil na pot, je imel veliko postoriti. Moral je prodati imetje in blago ter nakupiti šotore, kamele, hrano in potrebno opremo. Pri takšnih naglih pripravah je Abram morda utrpel finančno izgubo,  vendar je bil vesel, da je ubogal Jehova. Kako poseben dan je moral biti, ko so bile priprave končane in je bila Abramova karavana zunaj Urovega obzidja, pripravljena na odhod! Karavana se je pomikala vzdolž Evfratove struge proti severozahodu. Nekaj tednov pozneje, ko so prepotovali že kakih 1000 kilometrov, so prispeli v mesto Haran v severni Mezopotamiji, ki je bilo večje postajališče za karavane.

10., 11. a) Zakaj je verjetno Abram ostal nekaj časa v Haranu? b) Kakšno spodbudo lahko dobijo kristjani, ki skrbijo za ostarele starše?

¹⁰ Abram se je nastanil v Haranu, verjetno zaradi obzirnosti do postaranega očeta Teraha. (3. Mojzesova 19:32) Danes imajo mnogi kristjani podobno prednost, da skrbijo za ostarele ali bolne starše, nekateri so zaradi tega celo morali v čem spremeniti svoje življenje. Kristjani, ki so primorani storiti kaj podobnega, so lahko prepričani, da so njihove ljubeče žrtve ‚prijetne pred Bogom‘. (1. Timoteju 5:4)

¹¹ Čas je mineval. »Dni Terahovih [je bilo] dvesto pet let; in umrl je Terah v Haranu.« Abrama je ta izguba nedvomno razžalostila, toda ko je čas žalovanja minil, se je takoj odpravil na pot. »Imel pa je Abram petinsedemdeset let, ko je potoval iz Harana. Vzame namreč Abram Sarajo, ženo svojo, in Lota, sina brata svojega, z vsem premoženjem svojim, katero so pridelali, in z dušami, ki so jih pridobili v Haranu, in odpotujejo, da bi šli v pokrajino Kanaansko.« (1. Mojzesova 11:32; 12:4, 5)

12. Kaj je delal Abram med bivanjem v Haranu?

¹² Zanimivo je opaziti, da je Abram v Haranu ‚pridelal premoženje‘. Čeprav se je tedaj, ko je zapuščal Ur, moral gmotno žrtvovati, pa je zapustil Haran kot bogat mož. Očitno je to bilo zaradi Božjega blagoslova. (Propovednik 5:19) Danes Bog svojemu ljudstvu ne obljublja bogastva, vendar zvesto izpolnjuje svojo obljubo, da bo poskrbel za potrebe tistih, ki zaradi Kraljestva ‚zapustijo dom, brate ali sestre‘. (Marko 10:29, 30) Abram je tudi ‚pridobil duše‘ – mnogo služabnikov. V jeruzalemskem targumu in kaldejski parafrazi za Abrama piše, da je ‚spreobračal‘ ljudi. (1. Mojzesova 18:19) Ali vas vera spodbuja, da se pogovarjate s sosedi, sodelavci ali s sošolci? Abram se v Haranu ni kar za stalno nastanil in pozabil na Božjo zapoved, temveč je svoj čas tam ustvarjalno rabil. Sedaj pa se je ta čas končal. »In Abram se napoti, kakor mu je bil zapovedal GOSPOD.« (1. Mojzesova 12:4)

Čez Evfrat

13. Kdaj je Abram prečkal Evfrat in kakšen je bil pomen tega dejanja?

¹³ Abram je moral spet potovati. Za sabo je pustil Haran in se s svojo karavano odpravil še kakih 90 kilometrov proti zahodu. Ob Evfratu, nasproti nekdanjemu trgovskemu središču Karkemiš, se je morda ustavil. Na tem mestu so karavane največkrat prečkale reko. * Kdaj pa je reko prečkala Abramova karavana? Biblija nakazuje, da se je to zgodilo 430 let pred množičnim odhodom Judov iz Egipta 14. nisana leta 1513 pr. n. š. V Drugi Mojzesovi knjigi 12:41 piše: »Zgodilo se je ob koncu teh štiristo in tridesetih let, zgodilo se je ravno tisti dan, da so odrinile vse vojske GOSPODOVE iz Egipta.« (Poudarili mi.) Očitno je torej 14. nisana leta 1943 pr. n. š., ko je Abram ubogljivo prečkal Evfrat, pričela veljati abrahamska zaveza.

14. a) Kaj je Abram lahko videl z očmi vere? b) V katerem pomenu je današnje Božje ljudstvo blagoslovljeno bolj od Abrama?

¹⁴ Abram je pustil za sabo cvetoče mesto. Toda sedaj si je lahko predstavljal ‚mesto,  stoječe na trdnih temeljih‘, pravično vlado nad človeštvom. (Hebrejcem 11:10) Abram je torej le s pičlimi informacijami pričel dojemati glavne poteze Božjega namena o odkupu umirajočega človeštva. Danes smo blagoslovljeni s tem, da Božje namene razumemo mnogo bolj, kakor jih je razumel Abram. (Pregovori 4:18) ‚Mesto‘ oziroma kraljestvena vlada, v katero je Abram upal, je sedaj stvarnost – že vse od ustanovitve v nebesih leta 1914. Ali nas to ne spodbuja, da ravnamo po veri in z zaupanjem v Jehova?

Začne se tujčevanje v obljubljeni deželi

15., 16. a) Zakaj je moral biti Abram pogumen, da je postavil oltar Jehovu? b) Kako so lahko danes kristjani pogumni kakor Abram?

¹⁵ V Prvi Mojzesovi knjigi 12:5, 6 beremo: »In prišli so v deželo Kanaansko. In Abram preide deželo do kraja Sihema, do hrasta Morejevega.« Sihem je ležal kakih 50 kilometrov severneje od Jeruzalema v rodovitni dolini, ki so jo opisovali z »raj svete dežele«. Toda ‚tedaj je v deželi bival Kanaanec‘. Ker so bili Kanaanci moralno sprijeni, se je Abram moral zelo truditi, da je svojo družino zaščitil pred njihovim kvarnim vplivom. (2. Mojzesova 34:11–16)

¹⁶ Jehova se je sedaj že drugič ‚prikazal Abramu ter rekel: Semenu tvojemu hočem dati to deželo‘. Kako navdušujoče! Abram je seveda moral verovati, saj se je le tako lahko veselil nečesa, kar naj bi uživali njegovi prihodnji potomci. Kljub temu se je Abram odzval tako, da je ‚postavil tam oltar GOSPODU, ki se mu je bil prikazal‘. (1. Mojzesova 12:7) Neki biblijski učenjak je dejal: »S postavitvijo oltarja v deželi je dejansko pokazal, da si jo je vzel v posest na temelju pravice,  ki si jo je pridobil z vero.« Gradnja takšnega oltarja je bila prav tako pogumno dejanje. Ta oltar je bil nedvomno podoben oltarju, ki ga je pozneje podrobno določevala postavina zaveza, in sicer iz naravnih (neobdelanih) kamnov. (2. Mojzesova 20:24, 25) Po videzu je bil čisto drugačen od oltarjev Kanaancev. Abram je tako pogumno javno pokazal, da časti pravega Boga, Jehova, čeprav se je s tem izpostavil sovraštvu in morebitni fizični nevarnosti. Kako pa je z nami danes? Ali kdo med nami, še posebej kdo od mlajših, pred sosedi ali sošolci prikriva, da časti Jehova? Naj nas Abramov pogumni zgled vse spodbudi, da smo ponosni na to, da smo Jehovovi služabniki!

17. Kako se je Abram izkazal za oznanjevalca Božjega imena in na kaj se ob tem spomnijo današnji kristjani?

¹⁷ Abramu je bilo vedno in povsod, kamor koli je šel, na prvem mestu čaščenje Jehova. »Napoti se odtod v gorovje proti jutranji strani Betela in postavi šator svoj: Betel mu je bil od zahoda in Aj od vzhoda; in postavi tam oltar GOSPODU, in klical je ime GOSPODOVO.« (1. Mojzesova 12:8) Hebrejski izraz za ‚klicati ime‘ pomeni tudi »objavljati (oznanjati) ime«. Abram je nedvomno goreče objavljal Jehovovo ime med svojimi kanaanskimi sosedi. (1. Mojzesova 14:22–24) To nas spominja na to, da smo tudi mi danes dolžni kar največ sodelovati pri javnem ‚proslavljanju njegovega imena‘. (Hebrejcem 13:15; Rimljanom 10:10)

18. Kakšen odnos je imel Abram do prebivalcev v Kanaanu?

¹⁸ Abram ni v nobenem od tistih krajev ostal dlje časa. »Potem se je spet odpravil na pot in tako potoval [od tabora do tabora, NW] proti Negebu,« polpuščavskem področju južno od Judovega višavja. (1. Mojzesova 12:9, SSP) Abram in njegovi domači so z nenehnim seljenjem in s tem, ko so na vsakem novem kraju postali znani kot Jehovovi častilci, »[javno, NW] pripoznavali, da so tujci in priseljenci na zemlji«. (Hebrejcem 11:13) Medtem so ves čas pazili, da se niso preveč zbližali s poganskimi sosedi. Današnji kristjani moramo prav tako ostati ljudje, ki ‚niso od sveta‘. (Janez 17:16) Do sosedov in sodelavcev smo prijazni in spoštljivi, vendar pazimo, da se ne zapletemo v vedenje, ki odseva duha tega Bogu odtujenega sveta. (Efežanom 2:2, 3)

19. a) Zakaj je bilo nomadsko življenje za Abrama in Saraj verjetno izziv? b) Kateri nadaljnji izzivi za Abrama so se že risali na obzorju?

¹⁹ Ne pozabimo, da se verjetno niti Abramu niti Saraj ni bilo lahko prilagoditi na trdo nomadsko življenje. Namesto hrane, kupljene na katerem od Urovih dobro založenih bazarjev, so jedli to, kar so jim dajale črede; namesto v trdno zgrajeni hiši so živeli v šotorih. (Hebrejcem 11:9) Abram je bil dejaven; s svojo čredo in služabniki je imel veliko dela. Saraj je nedvomno opravljala naloge, kakršne so bile za žensko v tedanji kulturi običajne: pripravljala je testo, pekla kruh, predla volno in šivala oblačila. (1. Mojzesova 18:6, 7; 2. kraljev 23:7; Pregovori 31:19; Ezekiel 13:18) Toda na obzorju so se že risale nove preizkušnje. Kaj kmalu se je Abram skupaj s člani družine znašel v položaju, ko je bilo v nevarnosti njihovo življenje! Ali je Abramova vera prestala ta izziv?

[Podčrtna opomba]

Ali ste opazili?

• Zakaj je Abram imenovan »oče vsem, ki verujejo«?

• Zakaj je Abram moral verovati, da je lahko zapustil kaldejski Ur?

• Kako je Abram pokazal, da mu je čaščenje Jehova na prvem mestu?

[Preučevalna vprašanja]

[Zemljevid na strani 16]

(Lega besedila - glej publikacijo)

ABRAMOVO POTOVANJE

Ur

Haran

Karkemiš

KANAAN

Veliko morje

[Vir slika]

Based on a map copyrighted by Pictorial Archive (Near Eastern History) Est. and Survey of Israel

[Slika na strani 15]

Abram je moral verovati, da je zapustil udobje, ki ga je ponujalo življenje v Uru

[Slika na strani 18]

Abram in njegovi domači so z življenjem v šotorih ‚javno pripoznavali, da so tujci in priseljenci‘