Nikar se ne utrudimo delati dobro

»Dobro delati se pa nikar ne utrudimo; zakaj ob svojem času bomo želi, če ne obnemoremo.« (GALATOM 6:9)

1., 2. a) Zakaj pri služenju Bogu potrebujemo zdržljivost? b) Kako je Abraham pokazal zdržljivost in kaj mu je pri tem pomagalo?

JEHOVOVE priče se veselimo v izpolnjevanju Božje volje. Poleg tega nas to, da nosimo »jarem« kot krščanski učenci, osvežuje. (Matevž 11:29) Vseeno pa služiti Jehovu skupaj s Kristusom ni vedno lahko. To je jasno iz besed apostola Pavla, ko je sokristjane rotil: »Stanovitnosti [Zdržljivosti, NW] vam je namreč potreba, da dobite obljubo, storivši voljo Božjo.« (Hebrejcem 10:36) Potrebujemo torej zdržljivost, saj je služiti Bogu lahko izziv.

² Abrahamovo življenje to dejstvo nedvomno potrjuje. Pogosto je bil pred težavnimi odločitvami in v stresnih okoliščinah. Naročilo, naj zapusti udobno življenje v Uru, je bilo šele začetek. Nedolgo zatem se je moral spoprijeti z lakoto, sovražnostjo nekaterih sosedov, skorajšnjo izgubo svoje žene, mržnjo sorodnikov in vojno krutostjo. Pred njim pa so bile še večje preizkušnje. Toda Abraham ni nikoli odnehal delati dobro. To je osupljivo, če upoštevamo, da ni imel celotne Božje Besede, kakor jo imamo danes. Nedvomno pa je poznal prvo prerokbo, v kateri je Bog objavil: »Sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme.« (1. Mojzesova 3:15) Ker je bil Abraham tisti, po katerem naj bi prišlo Seme, je seveda bil tarča Satanovega sovraštva. Abraham se je tega dejstva zavedal in to mu je nedvomno pomagalo, da je preizkušnje prestal z veseljem.

3. a) Zakaj naj bi današnje Jehovovo ljudstvo pričakovalo nadloge? b) K čemu nas spodbuja List Galatom 6:9?

³ Današnje Jehovovo ljudstvo lahko prav tako pričakuje nadloge. (1. Petrov 1:6, 7) Navsezadnje nas Razodetje 12:17 opozarja na to, da se Satan ‚vojskuje‘ proti maziljenemu ostanku. Ker so ‚druge ovce‘ tesno povezane z maziljenci, so prav tako tarča Satanovega srda. (Janez 10:16) Na kristjane morda poleg nasprotovanja, s katerim se lahko srečajo pri javni strežbi, pritiskajo tudi preizkušnje v osebnem življenju. Pavel nam prigovarja: »Dobro delati se pa nikar ne utrudimo; zakaj ob svojem času bomo želi, če ne obnemoremo.« (Galatom 6:9) Satan nam res hoče uničiti vero, toda mi se mu moramo odločno upirati, trdni v veri. (1. Petrov 5:8, 9) In kakšen je lahko rezultat našega zvestega ravnanja? V Jakobovem listu 1:2, 3 je pojasnjeno: »Zgolj v veselje si štejte, bratje moji, kadar pridete v mnogotere izkušnjave, ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost [zdržljivost, NW].«

Čelni napad

4. Kako Satan skuša s čelnim napadom zlomiti značajnost Božjega ljudstva?

⁴ Iz Abrahamovega življenja je vsekakor razvidno, katere ‚mnogotere izkušnjave‘ vse lahko zadenejo današnjega kristjana.  Abraham se je denimo moral odzvati na napad vojske iz Sinearja. (1. Mojzesova 14:11–16) Zato ne preseneča, da nas Satan še naprej čelno napada v obliki preganjanja. Po koncu druge svetovne vojne so v mnogih državah vlade prepovedale krščansko izobraževalno delo Jehovovih prič. V 2001 Yearbook of Jehovah’s Witnesses beremo, kakšno nasilje sovražnikov so morali prestajati kristjani v Angoli. Ker so se naši bratje in sestre v takšnih državah zanašali na Jehova, jih nič ni ustavilo! Na preganjanje se niso odzvali z nasiljem ali uporom, temveč z obzirnim vztrajnim oznanjevanjem. (Matevž 24:14)

5. Kako so lahko krščanski mladi žrtve preganjanja v šoli?

⁵ Preganjanje pa ne pomeni nujno samo nasilja. Abraham je bil pozneje blagoslovljen z dvema sinovoma: Izmaelom in Izakom. Iz Prve Mojzesove knjige 21:8–12 izvemo, da se je nekoč Izmael ‚posmehoval‘ Izaku. Pavel v pismu Galatom odkriva, da to ni bila le nedolžna otroška igra, saj piše, da je Izmael preganjal Izaka! (Galatom 4:29) Posmehovanju sošolcev in besednim napadom nasprotnikov torej lahko upravičeno rečemo preganjanje. Mlad kristjan Ryan se stisk, ki so mu jih prizadejali sošolci, spominja takole: »Tistih petnajst minut na avtobusu, ko smo se peljali v šolo in nazaj, se mi je zaradi žaljenja, ki sem ga moral prenašati, zdelo dolgih kakor več ur. Sponke za papir so segreli s cigaretnim vžigalnikom in mi jih pritiskali na kožo.« Zakaj pa so tako surovo ravnali? »Zaradi teokratične vzgoje sem bil drugačen od drugih mladih v šoli.« Vseeno pa je Ryan ob podpori staršev lahko zvesto vztrajal. Mladi, ali ste zaradi zbadanja vrstnikov kdaj malodušni? Če ste, naj vas to nikar ne ustavi! Z zvestim vztrajanjem boste doživeli izpolnitev naslednjih Jezusovih besed: »Blagor vam, kadar vas zaradi mene sramoté in preganjajo in vse hudo zoper vas govoré, pa lažejo.« (Matevž 5:11)

Vsakdanje skrbi

6. Kaj vse lahko danes poškoduje odnose med sokristjani?

⁶ Večina naših današnjih preizkušenj so običajne vsakdanje skrbi. Že Abraham je moral  blažiti napetosti, ki so se pojavile med njegovimi pastirji in pastirji njegovega nečaka Lota. (1. Mojzesova 13:5–7) Podobno lahko danes osebnostne razlike in ljubosumnost poškodujejo odnose in celo ogrozijo mir v občini. »Kjer je namreč zavist in sebičnost, tam je nerednost in vse zlo dejanje.« (Jakob 3:16) Kako pomembno je, da ne odnehamo, temveč se kot Abraham raje odločimo za mir kakor za ponos in si prizadevamo za dobro drugih! (1. Korinčanom 13:5; Jakob 3:17)

7. a) Kaj naj bi naredil človek, ki ga je prizadel sokristjan? b) Kako je Abraham dal dober zgled glede ohranjanja dobrih odnosov z drugimi?

⁷ Biti miroljubni pa je lahko izziv, kadar menimo, da sovernik do nas ni ravnal prav. V Pregovorih 12:18 piše: »Nekateri blebeta kakor meč, ki prebada.« Nepremišljene besede, čeprav ne iz slabega namena, lahko zelo prizadenejo. Bolečina pa je še večja, če menimo, da nas je nekdo obrekoval ali da smo postali žrtev brezsrčnega opravljanja. (Psalm 6:6, 7) Toda kristjan ne more dovoliti, da bi zaradi ranjenih občutkov odnehal! Če ste v takšnem položaju, prevzemite pobudo in se s tistim, ki vas je prizadel, prijazno pogovorite. (Matevž 5:23, 24; Efežanom 4:26) Bodite mu pripravljeni odpustiti. (Kološanom 3:13) Z opustitvijo zamere omogočimo, da se zacelijo naše čustvene rane kakor tudi poškodovan odnos z bratom oziroma sestro. Abraham je do Lota morda sprva že čutil kakšno zamero, toda ni je pestoval naprej. Nasprotno, takoj se je odzval ter ubranil Lota in njegovo družino! (1. Mojzesova 14:12–16)

Preizkušnje, ki si jih naložimo sami

8. a) Kako bi se lahko kristjani ‚sami presunili z mnogimi bolečinami‘? b) Zakaj je Abraham lahko bil uravnovešen glede gmotnih reči?

⁸ Priznati moramo, da si nekatere preizkušnje nakopljemo sami. Jezus je denimo svojim sledilcem zapovedal: »Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer molj in rja razjedata in kjer tatovi podkopavajo in kradejo.« (Matevž 6:19) Pa vendarle se nekateri bratje in sestre ‚presunejo z mnogimi bolečinami‘, ko dajo gmotno dobro pred kraljestvene dobrine. (1. Timoteju 6:9, 10) Abraham je bil pripravljen žrtvovati gmotne ugodnosti, da bi ugajal Bogu. »Po veri se je preselil v deželo obljube kakor v tujino in stanoval v šatorih z Izakom in Jakobom, sodedičema iste obljube; čakal je namreč mesta, stoječega na trdnih temeljih, katerega zidar in stvarnik je Bog.« (Hebrejcem 11:9, 10) Abrahamu je vera v prihodnje ‚mesto‘ oziroma božansko vlado pomagala, da se ni zanašal na bogastvo. Ali ne bi bilo modro, če bi delali enako?

9., 10. a) Kako lahko želja po pomembnosti povzroči preizkušnjo? b) Kako bi se lahko danes brat vedel kot »najmanjši«?

⁹ Razmislimo še o enem vidiku. Biblija nam daje naslednji krepki napotek: »Če kdo misli, da je kaj, a ni nič, slepi sam sebe.« (Galatom 6:3) Poleg tega nas spodbuja, da ‚ničesar ne delamo iz sebičnosti ali praznega slavoljubja, temveč po ponižnosti‘. (Filipljanom 2:3) Nekateri si preizkušnje nakopljejo prav z neupoštevanjem tega nasveta. Ker jih ne žene želja po ‚lepem delu‘, temveč hrepenijo po pomembnosti, postanejo malodušni in nejevoljni, kadar ne prejmejo prednosti v občini. (1. Timoteju 3:1)

¹⁰ Abraham je dal dober zgled s tem, ko ‚o sebi ni mislil več, nego se spodobi misliti‘. (Rimljanom 12:3) Ko je srečal Melhizedeka, ni ravnal, kakor da bi bil zaradi Božje naklonjenosti kaj pomembnejši. Nasprotno, Melhizedeku je kot duhovniku priznal višji položaj, tako da mu je plačal desetino. (Hebrejcem 7:4–7) Današnji kristjani naj bi bili enako pripravljeni vesti se kot »najmanjši« in ne zahtevati, da so v središču pozornosti. (Lukež 9:48) Če se vam zdi, da vam tisti, ki v občini vodijo, nočejo dati določenih prednosti,  se pošteno preiščite in ugotovite, kako bi še lahko izboljšali svojo osebnost ali ravnanje. Namesto, da bi postali zagrenjeni zaradi prednosti, ki jih nimate, popolnoma izkoristite prednost, ki jo imate, namreč da pomagate drugim spoznati Jehova. Da, »ponižajte se [. . .] pod mogočno roko Božjo, da vas poviša ob času svojem«. (1. Petrov 5:6)

Verovati v to, česar ne vidimo

11., 12. a) Zakaj morda nekateri v občini izgubijo čut nujnosti? b) Kako je Abraham dal dober zgled s tem, ko je svoje življenje gradil na biblijskih obljubah?

¹¹ Nadaljnja preizkušnja je lahko povezana z navideznim odlašanjem konca te hudobne stvarnosti. Glede na Drugi Petrov list 3:12, NW, bi morali kristjani »čakati in imeti navzočnost Jehovovega dne trdno v mislih«. Vendar mnogi čakajo na ta ‚dan‘ že več let, nekateri tudi več desetletij. Zato nekateri postanejo malodušni in izgubijo čut nujnosti.

¹² Ponovno razmislimo o Abrahamovem zgledu. Abraham je vse svoje življenje gradil na veri v Božje obljube, četudi ni bilo mogoče, da bi se v celoti izpolnile v času njegovega življenja. Resda je živel dovolj dolgo, da je videl svojega sina Izaka odrasti. Toda minila naj bi še stoletja, preden bi Abrahamove potomce lahko primerjali z ‚zvezdami na nebu‘ ali s ‚peskom ob morskem obrežju‘. (1. Mojzesova 22:17) Vseeno Abraham ni postal zagrenjen ali malodušen. Apostol Pavel je zato o Abrahamu in drugih očakih pisal: »V veri so umrli ti vsi in niso prejeli izpolnitve obljub, temuč so jih oddaleč gledali, jih pozdravljali in pripoznavali, da so tujci in priseljenci [začasni prebivalci, NW] na zemlji.« (Hebrejcem 11:13)

13. a) Kako smo današnji kristjani kakor ‚začasni prebivalci‘? b) Zakaj bo Jehova naredil konec tej stvarnosti?

¹³ Če je lahko Abraham osredinjal svoje življenje na obljube, katerih izpolnitev je bila še ‚daleč‘, koliko bolj naj bi to delali mi danes, ko je izpolnitev Božjih obljub tako blizu! Kakor Abraham moramo tudi mi gledati nase kot na ‚začasne prebivalce‘ v Satanovi stvarnosti in se ne ustaliti v samoprizanesljivem življenjskem slogu. Seveda bi raje videli, da ta ‚konec vsega‘ ne bi bil le blizu, temveč tukaj. (1. Petrov 4:7) Morda imamo hude zdravstvene težave. Ali pa nas močno bremenijo ekonomski pritiski. Vendar zapomniti si moramo, da Jehova ne bo naredil konca samo za to, da bi nas rešil težavnih razmer, temveč tudi zato, da bi posvetil svoje ime. (Ezekiel 36:23; Matevž 6:9, 10) Konec bo prišel, vendar ne nujno ob času, ko bi bilo to prikladno nam, temveč takrat, ko bo to najbolj primerno glede na Jehovove namene.

14. Kako Božja potrpežljivost koristi današnjim kristjanom?

¹⁴ Zapomnimo si tudi, da »Gospod [Jehova, NW] ne odlaša obljube, kar imajo nekateri za odlašanje; temuč potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja«. (2. Petrov 3:9) Bodite pozorni na to, da je Bog ‚potrpežljiv z vami‘, to je s člani krščanske občine. (Poudarili mi.) Očitno nekateri med nami potrebujejo več časa, da se spremenijo in ‚se pokažejo brez  madeža in brez hibe pred njim v miru‘. (2. Petrov 3:14) Ali naj potem ne bi bili hvaležni, da je Bog tako potrpežljiv?

Veselje kljub oviram

15. Kako je lahko Jezus v preizkušnjah ohranil radost in kako današnjim kristjanom koristi, če ga posnemamo?

¹⁵ Današnji kristjani se lahko iz Abrahamovega življenja veliko naučimo. Abraham ni pokazal samo vere, temveč tudi potrpežljivost, ostroumnost, pogum in nesebično ljubezen. Čaščenje Jehova mu je bilo v življenju na prvem mestu. Toda zapomniti si moramo, da nam je največji posnemanja vreden zgled dal Jezus Kristus. On se je prav tako srečeval z mnogimi preizkušnjami, vendar ni nikoli zaradi nobene izgubil radosti. Zakaj? Ker je stalno mislil na upanje, na to, kar ga je čakalo v prihodnosti. (Hebrejcem 12:2, 3) Pavel je zato molil: »A Bog potrpežljivosti in tolažbe vam daj ene misli biti med seboj po Kristusu Jezusu.« (Rimljanom 15:5) S pravim umskim stališčem smo lahko veseli kljub oviram, ki nam jih Satan morda postavi na pot.

16. Kaj lahko naredimo, kadar se nam težave zazdijo prevelike?

¹⁶ Kadar se vam težave zazdijo prevelike, se spomnite, da vas ima Jehova rad, prav kakor je imel rad Abrahama. Želi, da bi uspeli. (Filipljanom 1:6) Popolnoma zaupajte v Jehova, trdno prepričani, da »vam ne da biti izkušanim nad vašo moč, temuč stori z izkušnjavo tudi izhod iz nje, da jo morete prenesti«. (1. Korinčanom 10:13) Razvijte navado vsakodnevnega branja Božje Besede. (Psalm 1:2) Vztrajajte v molitvi, Jehova prosite, naj vam pomaga zdržati. (Filipljanom 4:6) On bo ‚dal svetega duha tem, ki ga prosijo‘. (Lukež 11:13) Okoristite se priprav, s katerimi vas Jehova duhovno podpira, denimo na Bibliji temelječih publikacij. Poleg tega poiščite podporo bratovščine. (1. Petrov 2:17) Zvesto obiskujte krščanske shode, saj boste tam dobili potrebne spodbude za vztrajanje. (Hebrejcem 10:24, 25) Veselite se v prepričanju, da vas zdržljivost vodi v priznan položaj pred Bogom in da s svojo zvestobo razveseljujete njegovo srce! (Pregovori 27:11; Rimljanom 5:3–5)

17. Zakaj se kristjani ne vdajo obupu?

¹⁷ Bog je Abrahama ljubil kot svojega ‚prijatelja‘. (Jakob 2:23) Pa vendar je bilo Abrahamovo življenje polno stresnih preizkušenj in nadlog. Kristjani torej ne morejo pričakovati, da bo v teh hudih »zadnjih dneh« boljše. Biblija nas pravzaprav svari, da bodo ‚hudobni ljudje in sleparji napredovali v slabem‘. (2. Timoteju 3:1, 13) Zato se ne vdajmo obupu, temveč se zavedajmo, da prav pritiski, s katerimi se spoprijemamo, dokazujejo, da je konec Satanove hudobne stvarnosti blizu. Jezus pa nas spominja, da ‚bo ta, kdor bo vztrajal do konca, rešen‘. (Matevž 24:13, SSP) Zato ‚se ne utrudimo delati dobro‘! Posnemajmo Abrahama in bodimo med tistimi, ki bodo »po veri in stanovitnosti podedovali obljube«. (Hebrejcem 6:12)

Ali ste opazili?

• Zakaj naj bi Jehovovo ljudstvo danes pričakovalo preizkušnje in nadloge?

• Kako vse lahko Satan čelno napada?

• Kako je mogoče reševati osebne spore med kristjani?

• Kako lahko ponos in sebičnost povzročata preizkušnje?

• Kako je Abraham dal dober zgled glede čakanja na izpolnitev Božjih obljub?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 26]

Mnogi krščanski mladi so preganjani, ko morajo prenašati zasmehovanje vrstnikov

[Slika na strani 29]

Abraham je gradil svoje življenje na Božjih obljubah, čeprav je bila njihova izpolnitev v njegovih dneh še ‚daleč‘