Vprašanja bralcev

Kako dolgo je Job trpel?

Nekateri menijo, da so Jobove preizkušnje trajale več let, toda Jobova knjiga ne kaže na takšno dolgotrajno trpljenje.

Videti je, da je bila prva faza Jobovih preizkušenj, in sicer izguba družinskih članov in premoženja, precej kratka. Beremo: »In zgodi se nekega dne, ko so jedli in pili vino sinovi njegovi [Jobovi] in hčere njegove v prvorojenega brata hiši.« (Poudarili mi.) Job je dobival poročilo za poročilom, da je utrpel izgubo – volov, oslic, ovac, velblodov ter hlapcev, ki so skrbeli zanje. Očitno je takoj zatem izvedel za smrt svojih sinov in hčera, ki »so jedli in vino pili v prvorojenega brata svojega hiši«. Kaže, da se je vse to zgodilo v enem dnevu. (Job 1:13–19)

Naslednja faza Jobovih preizkušenj je morala trajati dlje. Satan se je obrnil na Jehova in trdil, da bi se mu Job izneveril, če bi trpljenje osebno izkusil, na lastnem telesu. Nato je udaril Joba s »hudimi tvori od stopal do temena«. Morda je trajalo nekaj časa, da se mu je bolezen razširila po vsem telesu. Verjetno je minilo tudi nekaj časa, da je novica o »vsej tej nesreči« dosegla njegove tako imenovane tolažnike in so se ti nato napotili k njemu. (Job 2:3–11)

Elifaz je bil iz Temana v edomski deželi, Zofar pa z nekega področja v severozahodni Arabiji, torej sta stanovala nedaleč od mesta Uz, v katerem je živel Job in ki je bilo verjetno v severni Arabiji. Toda Bildad je bil Šuhec in predvideva se, da je njegovo ljudstvo živelo vzdolž Evfrata. Če je bil Bildad takrat v domačem kraju, je morda minilo nekaj tednov ali mesecev, preden je slišal za Jobovo stanje in odpotoval v Uz. Seveda pa je tudi mogoče, da je bila trojka v bližini, ko se je pričelo Jobovo trpljenje. Kakor koli že, ko so Jobovi trije tovariši prišli, so molče »sedeli [. . .] ž njim na tleh sedem dni in sedem noči«. (Job 2:12, 13)

Nato je nastopila sklepna faza Jobovih preizkušenj in v precej poglavjih knjige najdemo podroben opis tega. Zvrstil se je niz razprav ali govorov domnevnih tolažnikov in Job je nanje pogosto odgovoril. Po tem je sledil opomin mladeniča Elihuja, Jehova pa je Joba iz nebes pokaral. (Job 32:1–6; 38:1; 40:1–6; 42:1)

Tako je lahko od začetka do konca Jobovega trpljenja minilo nekaj mesecev, mogoče manj kakor leto. Iz izkušenj morda veste, da se za hude preizkušnje zdi, kot da trajajo v nedogled. Toda ne smemo pozabiti, da se končajo, kakor so se Jobove. Ne glede na to, kako dolgo trajajo preizkušnje, s katerimi se spoprijemamo, ohranimo v mislih Božjo podporo, kot jo izražajo navdihnjene besede: »Sedanja kratka in lahka stiska naša nam napravlja nad vse obilno večno množino slave.« (2. Korinčanom 4:17) Apostol Peter je zapisal: »Bog vse milosti [. . .], ki vas je poklical v večno slavo svojo v Kristusu, vas sam po kratkem trpljenju napravi popolne, utrdi, pokrepča, ustanoviti.« (1. Petrov 5:10)