Zmaga na zveznem ustavnem sodišču

JEHOVOVE PRIČE v Nemčiji so na zveznem ustavnem sodišču v Karlsruhu dosegli zmago, ki je pomenila prelomnico. To je bil pomemben korak k njihovemu priznanju.

Jehovove priče so v Nemčiji dejavni že več kot sto let. Preživeli so strašno preganjanje dveh diktatur 20. stoletja, in sicer nacionalsocialistične in komunistične. Od 1990. leta si Priče prizadevajo, da bi jih zakonsko priznali kot javnopravno družbo. Ko so dosegli dve ugodni razsodbi, eno prošnjo pa so jim zavrnili, so se pritožili na zvezno ustavno sodišče. To je 19. decembra 2000 razglasilo svojo odločitev.

Soglasna odločitev za Jehovove priče

Vseh sedem sodnikov je odločilo v prid Prič. Razveljavili so razsodbo zveznega upravnega sodišča iz leta 1997 in odredili, da sodišče ponovno obravnava prošnjo Prič.

Na zveznem ustavnem sodišču so ob tej priložnosti spregovorili o temeljnem odnosu med državo in verskimi skupnostmi. Položaj religije je v bistvu »določen z njenim vedenjem, ne verovanjem«.

Sodišče je tudi pripomnilo, da Priče s svojo »krščansko nevtralnostjo ne napadajo načela demokracije« in »ne želijo nadomestiti demokracije s kako drugo obliko vlade«. To, da se ne udeležujejo političnih volitev, torej ne bi smelo negativno vplivati na njihovo prošnjo, da se jih zakonsko prizna. (Janez 18:36; Rimljanom 13:1)

Sodišče je poleg tega omenilo, da se lahko vernik, pa naj bo to Priča ali kak drug vernik, občasno znajde v razmerah, ko si zahteve države in njegove vere nasprotujejo. Če posameznik tedaj ravna po vesti in »uboga verska načela bolj od zakona«, lahko država na to gleda kot na pravico in kot na nekaj, kar spada k verski svobodi. (Dejanja 5:29)

Odločitev sodišča je postala najpomembnejša novica. V Nemčiji je bilo težko najti kak časopis, ki ne bi pisal o tej zadevi. Vse večje televizijske in radijske postaje so o tem poročale ali predvajale intervjuje. V javnosti se dotlej še ni toliko govorilo o Jehovovem imenu.

[Navedba slika slike na strani 8]

AP Photo/Daniel Maurer