Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali obstaja Hudič?

Ali obstaja Hudič?

Ali obstaja Hudič?

»V zgodovini krščanske cerkve je bilo obdobje, ko je bil hudič, Belzebub ali Satan, kralj zla, tako resničen in mogočen lik, kakor je še danes ‚Bog‘ vse manj ljudem; stvaritev Judov in zgodnjih kristjanov, s katero so v polčloveški in polživalski obliki upodobili hudobijo, ki so jo videli okoli sebe. Kasnejši kristjani so spoznali, da je to domišljijska podoba, ki nima podlage v resničnosti, in so se ga potihoma znebili.« (All in the Mind​—A Farewell to God, Ludovic Kennedy)

PISEC in napovedovalec Ludovic Kennedy pojasnjuje, da stoletja nihče v tako imenovanem krščanstvu ni dvomil o resničnosti Hudiča. Kristjani so bili kdaj pa kdaj »obsedeni z močjo Satana in njegovih demonov«, kot to pove profesor Norman Cohn. (Europe’s Inner Demons) S tem niso bili obsedeni le preprosti, neizobraženi kmetje. Prepričanje, da se je Hudič materializiral v živalsko obliko, da bi vodil zlo in nespodobne obrede, na primer »ne izvira iz folklore neizobražene večine, temveč nasprotno, iz nazora intelektualne elite«, pravi profesor Cohn. Ta ‚intelektualna elita‘, med katerimi so bili tudi izobraženi duhovniki, je bila odgovorna za lov na čarovnice, ki je od 15. do 17. stoletja zajel Evropo. Pravijo, da so takrat cerkev in civilne oblasti mučile in pobile okrog 50.000 žensk, obdolženih čarovništva.

Ne preseneča torej, da so mnogi zavračali predstave o Hudiču, ki so jih imeli za brezumne in praznoverne. Daniel Defoe se je že 1726. leta posmehoval ljudem, ki so verjeli, da je Hudič grozna pošast »z netopirskimi krili, rogovi, s preklanimi stopali, z dolgim repom, razcepljenim jezikom in podobno«. Take zamisli, je rekel, so »nerazumne izmišljene nepomembnosti«, s katerimi so prišli na dan ti, ki »so uvedli in izdelali podobo hudiča« ter »s tem svojim izdelkom prevarali nepoučeni svet«.

Ali tudi vi tako menite? Ali se strinjate, da »je hudič v resnici človekova izmislica, s katero je želel opravičiti lastno grešnost«? Ta trditev je zapisana v The Zondervan Pictorial Encyclopedii of the Bible in enako razmišljajo mnogi, ki trdijo, da so kristjani. Jeffrey Burton Russell pravi, da so teologi tako imenovanega krščanstva na splošno »opustili Hudiča in demone kot ostanke praznoverja«.

Kljub temu je Hudič za nekatere zelo resničen. Utemeljujejo, da za hudim, ki se tolikokrat dogaja in prežema človeško zgodovino, mora biti neka nadčloveška, hudobna sila. »Grozodejstva dvajsetega stoletja,« pravi Russell, so eden od razlogov, zakaj se je »vera v Hudiča, po dolgem zatišju, znova hitro pojavila«. Po mnenju pisatelja Dona Lewisa je kar nekaj sodobnih, izobraženih ljudi, ki »se prijazno nasmihajo« vražam in strahovom »svojih preprostih prednikov«, »zopet prevzel element zla v nadnaravnem«. (Religious Superstition Through the Ages)

Kakšna je torej resnica? Ali je Hudič zgolj praznoveren nesmisel? Ali pa je to nekdo, ki naj bi ga jemali resno celo v 21. stoletju?

[Slika na strani 4]

Grafika Gustava Doréja kaže, kako so stara praznoverja predstavljala Hudiča kot polčloveka, polžival

[Vir slike]

The Judecca​—Lucifer/The Doré Illustrations For Dante’s Divine Comedy/Dover Publications Inc.