Hudič – več od samega praznoverja

»Povsod v Novi zavezi je veliko nasprotje med silami Boga in dobrote na eni strani ter zla, pod vodstvom Satana, na drugi strani. To ni pojmovanje enega ali dveh piscev, temveč je skupni temelj. [. . .] Pričevanje Nove zaveze je torej jasno. Satan je hudobna resničnost, vedno sovražen Bogu in njegovemu ljudstvu.« (The New Bible Dictionary)

ZAKAJ torej mnogi, ki izjavljajo, da so kristjani, in trdijo, da verjamejo Bibliji, zavračajo zamisel, da obstaja resnični Hudič? Zato ker Biblije v resnici ne sprejmejo za Božjo Besedo. (Jeremija 8:9) Pravijo, da so biblijski pisci odsevali filozofije okoliških narodov in tako niso točno posredovali Božje resnice. Katoliški teolog Hans Küng denimo piše: »Mitološke zamisli Satana z legijoni demonov [. . .] so iz babilonske mitologije vdrle v zgodnje judovstvo  in od tam v Novo zavezo.« (On Being a Christian)

Toda Biblija ni enostavno človeška beseda. To je resnično navdihnjena Božja Beseda. Zato je modro, da vzamemo resno, kar v njej piše o Hudiču. (2. Timoteju 3:14–17; 2. Petrov 1:20, 21)

Kaj je menil Jezus?

Jezus Kristus je verjel, da je Hudič resničen. Jezusa ni skušalo neko zlo, ki bi ga imel v sebi. Napadla ga je resnična oseba, katero je kasneje poimenoval »vojvoda tega sveta«. (Janez 14:30; Matevž 4:1–11) Verjel je tudi, da Satana pri njegovih zlobnih načrtih podpirajo še druga duhovna bitja. Ozdravil je ‚z demoni obsedene‘ ljudi. (Matevž 12:22–28, NW) Celo ateistična publikacija A Rationalist Encyclopædia opaža pomembnost tega, ko pravi: »Teologom je bilo to, da je Jezus iz evangelijev priznaval demone, vedno kamen spotike.« Ko je Jezus govoril o Hudiču in njegovih demonih, ni kratko malo ponavljal praznoverja iz babilonske mitologije. Vedel je, da ta bitja resnično obstajajo.

O Hudiču veliko izvemo, če razmislimo o Jezusovih besedah verskim učiteljem takratnega časa: »Vi ste iz očeta hudiča in želje očeta svojega hočete izpolnjevati. On je bil ubijalec ljudi od začetka, in na resnici ne stoji [ni obstal v resnici, SSP], ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori iz lastnega, ker je lažnik in oče laži.« (Janez 8:44)

Hudič torej, čigar opisno ime v grščini pomeni »obrekovalec«, je bil »lažnik in oče laži«. Bil je prvo bitje, ki je lagalo o Bogu, in to se je zgodilo daleč nazaj v edenskem vrtu. Jehova je rekel, da bosta naša prastarša ‚gotovo umrla‘, če bosta jedla z drevesa spoznanja dobrega in hudega. Satan je po kači izjavil, da te besede niso resnične. (1. Mojzesova 2:17, SSP; 3:4) Ima prav primerno ime »kača stara, ki se imenuje Hudič in Satan«. (Razodetje 12:9)

Hudič je lagal glede drevesa spoznanja dobrega in hudega. Trdil je, da je prepoved uživanja s tega drevesa neupravičena; to je bila zloraba moči. Rekel je, da bi bila lahko Adam in Eva »kakor Bog« glede odločanja, kaj bi bilo zanju dobro in kaj slabo. Namigoval je, da bi se kot človeka s svobodno voljo morala povsem sama odločati. (1. Mojzesova 3:1–5) Ta napad na pravičnost Božjega vladanja je sprožil pomembna  vprašanja. Tako je Jehova dopustil čas, da se ta sporna vprašanja rešijo. To pomeni, da je Satanu dopustil, da še nekaj časa živi. Njegov omejeni čas se sedaj hitro izteka. (Razodetje 12:12) Satan pa kljub temu še naprej z lažmi in prevarami človeštvo odtujuje Bogu. Pri tem si pomaga z ljudmi, ki so podobni pismarjem in farizejem v Jezusovih dneh, da razširjajo njegove nauke. (Matevž 23:13, 15)

Jezus je tudi rekel, da je Hudič »ubijalec ljudi od začetka« in da »ni obstal v resnici«. To ne pomeni, da je Jehova ustvaril Hudiča kot ‚ubijalca ljudi‘. Ni ga ustvaril, da bi bil neke vrste pošast, ki skrbi za kraj ognja in mučenja, kjer naj bi končali vsi, ki nasprotujejo Bogu. Biblijski »pekel« ni Satanovo bivališče. To je preprosto splošni grob človeštva. (Dejanja 2:25–27; Razodetje 20:13, 14)

Hudič je sprva bil »v resnici«. Svojčas je bil del Jehovove nebeške družine kot popoln duhovni Božji sin. Vendar ni »obstal v resnici«. Raje je imel svoje poti in lastna načela, ki so temeljila na laži. »Od začetka« se ne nanaša na njegovo ustvaritev kot angelskega Božjega sina, temveč na čas, ko se je namerno uprl Jehovu ter lagal Adamu in Evi. Hudič je podoben tistim ljudem v Mojzesovem času, ki so se uprli Jehovu. O njih beremo: »Popačeno so ravnali ž njim, ne kot njegovi otroci, madež je na njih.« (5. Mojzesova 32:5) Enako bi lahko rekli za Satana. »Ubijalec ljudi« je postal, ko se je uprl ter si naprtil odgovornost za smrt Adama in Eve ter s tem v bistvu celotne človeške družine. (Rimljanom 5:12)

Neposlušni angeli

Satanu so se v uporu pridružili še drugi angeli. (Lukež 11:14, 15) Ti angeli so »zapustili svoje bivališče« in se utelesili, da bi imeli spolne odnose s ‚človeškimi hčerami‘ v Noetovih dneh. (Juda 6, SSP; 1. Mojzesova 6:1–4; 1. Petrov 3:19, 20) ‚Tretjina nebeških zvezd‘ oziroma manjšina duhovnih stvarjenj je ubrala to pot. (Razodetje 12:4)

Knjiga Razodetje, ki je zelo simbolična knjiga, opisuje Hudiča kot ‚velikega zmaja, ognjenega‘. (Razodetje 12:3) Zakaj? Ne zato, ker bi dobesedno imel nenavadno, grdo telo. Pravzaprav ne vemo, kakšno telo imajo duhovna stvarjenja, toda Satan v tem pogledu verjetno ni drugačen od drugih angelskih duhovnih bitij. Kakor koli že, ‚velik zmaj, ognjen‘ je ustrezen opis Satanovega pohlepnega, strašnega, močnega in uničevalnega duha.

Satan in demoni so sedaj močno omejeni. Nič več se ne morejo utelesiti, kot so se očitno lahko nekoč. Kmalu po ustanovitvi Božjega kraljestva v rokah Kristusa leta 1914 so bili vrženi v bližino zemlje. (Razodetje 12:7–9)

Hudič je mogočen nasprotnik

Kljub temu ostaja Hudič mogočen nasprotnik. »Hodi kakor rjoveč lev okrog in išče, koga bi pogoltnil.« (1. Petrov 5:8) Ni nekakšno nejasno načelo zla, ki bi prebivalo v našem nepopolnem mesu. Res je, da se moramo dnevno bojevati zoper lastna grešna nagnjenja. (Rimljanom 7:18–20) Toda pravi boj je »zoper duhovne vojske hudobnosti v nebeških prostorih«. (Efežanom 6:12)

 Kako razširjen je Hudičev vpliv? »Ves svet leži v oblasti hudobnega,« pravi apostol Janez. (1. Janezov 5:19, NW) Seveda ne želimo postati obsedeni z mislijo na Hudiča ali pa pustiti, da nas praznoveren strah pred njim ohromi. Vendar ravnamo modro, če budno pazimo na njegovo naprezanje, da bi nas zaslepil pred resnico in nam zlomil značajnost do Boga. (Job 2:3–5; 2. Korinčanom 4:3, 4)

Hudič teh, ki želijo izpolnjevati Božjo voljo, ne napada vedno surovo. Včasih se kaže kot ‚angel svetlobe‘. Apostol Pavel je posvaril kristjane pred to nevarnostjo, ko je pisal: »Bojim se [. . .], da se ne bi, kakor je kača Evo ukanila z zvijačo svojo, nekako tudi pokvarile misli vaše in se odvrnile od preprostosti in čistosti, ki je v srcu do Kristusa.« (2. Korinčanom 11:3, 14)

Zato je treba, da ‚smo trezni, da bedimo in se mu upiramo, trdni v veri‘. (1. Petrov 5:8, 9; 2. Korinčanom 2:11) Ne umažite se z ničimer, kar je povezano z okultizmom, tako se boste ognili temu, da bi padli v Satanove roke. (5. Mojzesova 18:10–12) Pridno preučujte Božjo Besedo; ne pozabite, da se je Jezus Kristus vedno znova skliceval na Božjo Besedo, ko ga je Hudič skušal. (Matevž 4:4, 7, 10) Molite za Božji duh. Njegovi sadovi vam lahko pomagajo ogniti se del mesa, h katerim Satan tako uspešno napeljuje. (Galatom 5:16–24) Poleg tega iskreno molite k Jehovu, ko čutite, da ste nekako pod pritiskom Hudiča in njegovih demonov. (Filipljanom 4:6, 7)

Pred Hudičem vam ni treba trepetati. Jehova obljublja resnično zaščito pred kakršnim koli Satanovim dejanjem. (Psalm 91:1–4; Pregovori 18:10; Jakob 4:7, 8) »Ojačite se v Gospodu in v krepkosti moči njegove,« pravi apostol Pavel. Tako boste »mogli stati zoper zvijačne naklepe hudičeve«. (Efežanom 6:10, 11)

[Slika na strani 5]

Jezus je vedel, da je Hudič resnična oseba

[Slika na strani6]

»Ves svet leži v oblasti hudobnega.«

[Vir slike]

NASA photo

[Slike na strani 7]

Upirajte se Hudiču z rednim preučevanjem Božje Besede in redno molitvijo