Kako ima lahko Kristusov mir nadzor v naših srcih?

»Mir Kristusov naj vlada [ima nadzor, NW] v srcih vaših, ki ste bili vanj tudi poklicani v enem telesu.« (KOLOŠANOM 3:15)

1., 2. Kako ima ‚Kristusov mir‘ nadzor v kristjanovem srcu?

MNOGIM je beseda nadzor odvratna, saj nas spomni na pritisk in manipulacijo. Nekaterim se zato morda zdi Pavlov opomin sokristjanom v Kolosih, ‚naj ima mir Kristusov nadzor v srcih vaših‘, nerazumen. (Kološanom 3:15, NW) Ali nimamo svobodne volje? Zakaj naj bi dovolili, da ima kar koli ali kdor koli nadzor v našem srcu?

² Pavel ni rekel Kološanom, naj se odpovejo svobodni volji. Grška beseda, ki je v Listu Kološanom 3:15 prevedena z ‚imeti nadzor‘, je sorodna besedi, s katero so imenovali športnega sodnika, ki je v atletskih tekmovanjih tistih dni podelil nagrado. Tekmovalci so imeli znotraj pravil igre določeno mero svobode, na koncu pa je sodnik odločil, kdo je ravnal po pravilih in zato v tekmi zmagal. Podobno se lahko v življenju mnogokrat svobodno odločimo, toda vedno naj bi bil pri tem naš »sodnik« Kristusov mir, oziroma kot to prevaja Edgar J. Goodspeed, »vladajoče načelo« v srcu.

3. Kaj je ‚Kristusov mir‘?

³ Kaj je ‚Kristusov mir‘? To je spokojnost, notranji mir, ki ga dobimo, ko postanemo Jezusovi učenci in izvemo, da nas Bog Jehova in njegov Sin ljubita in priznavata. Tik preden je Jezus zapustil svoje učence, jim je rekel: »Mir svoj vam dajem [. . .]. Ne bodi vam srce plašno in boječe.« (Janez 14:27) Zvesti maziljeni člani Kristusovega telesa uživajo ta mir že skoraj 2000 let, danes pa ga imajo tudi njihovi tovariši, ‚druge ovce‘. (Janez 10:16) Ta mir naj bi v našem srcu deloval nadzorovalno. Ko smo v hudih preizkušnjah, nam lahko pomaga, da nas ne ohromi strah oziroma nismo pretirano zaskrbljeni. Razmislimo, kako to velja, ko občutimo krivico, nas tarejo skrbi in se počutimo nevredne.

Ko občutimo krivico

4. a) Kako je Jezus občutil krivico? b) Kako se kristjani odzivajo, ko doživljajo krivice?

⁴ Kralj Salomon je opazil: »Človek vlada ljudem v njih nesrečo.« (Propovednik 8:9) Jezus je vedel, kako resnične so te besede. Ko je bil v nebesih, je videl, da so ljudje drug drugemu delali velikanske krivice. Na zemlji je osebno doživel največjo krivico, ko so ga, čeprav brezgrešnega človeka, obtožili bogokletja in ga usmrtili kot zločinca. (Matevž 26:63–66; Marko 15:27) Danes  se krivica še vedno razrašča in pravi kristjani jo zelo močno občutijo, saj jih ‚sovražijo vsi narodi‘. (Matevž 24:9) Toda zaradi Kristusovega miru ostajajo neomajni tudi ob grozodejstvih, kakršna so doživljali v nacističnih taboriščih smrti in sovjetskih gulagih, ter kljub temu, da so večkrat tarča nasilja drhali, lažnih obtožb in zahrbtnih napadov. Posnemajo Jezusa, o katerem beremo: »On psovan ni psoval, trpeč ni pretil, temuč vse je prepuščal tistemu, ki sodi pravično.« (1. Petrov 2:23)

5. Kaj naj bi najprej razmislili, ko slišimo o navidezni krivici v občini?

⁵ Lahko pa se zgodi, čeprav precej manjkrat, da se v sami krščanski občini po našem mnenju s kom ravna nepošteno. Takrat morda mislimo kakor Pavel, ki je rekel: »Kdo pa se spotika, ne da bi tudi mene žgalo?« (2. Korinčanom 11:29, SSP) Kaj lahko storimo? Vprašali naj bi se: ‚Ali gre res za krivico?‘ Pogosto ne poznamo vseh dejstev. Morda se močno odzovemo, potem ko smo poslušali koga, ki trdi, da pozna zadevo. V Bibliji upravičeno piše: »Abotni [neizkušeni, NW] vsemu verjame.« (Pregovori 14:15) Zato moramo biti previdni.

6. Kako se lahko odzovemo, če imamo občutek, da se nam v občini godi krivica?

⁶ Denimo pa, da imamo občutek, da se krivica godi nam. Kako bi se odzval nekdo s Kristusovim mirom v srcu? Morda se nam zdi potrebno pogovoriti s posameznikom, za katerega menimo, da nam je povzročil krivico. In zakaj ne bi zatem, namesto da o zadevi razpravljamo s komer koli, ki nam prisluhne, to v molitvi prepustili Jehovu in mu zaupali, da bo on poskrbel za pravico? (Psalm 9:10; Pregovori 3:5) Zelo verjetno bomo pozneje zadovoljni s takšnim ravnanjem, namreč da smo zadevo rešili v svojem srcu in ‚molčali‘. (Psalm 4:4, NW) Večinoma bo namreč veljal Pavlov opomin: »Prenašajte drug drugega in si odpuščajte, če ima kdo tožbo zoper koga, kakor je tudi Kristus [Jehova, NW] odpustil vam, tako tudi vi.« (Kološanom 3:13)

7. Česa naj bi se vedno spominjali pri naših stikih z brati in sestrami?

⁷ Spomnimo se, da ne glede na to, kaj storimo, tega, kar je že bilo, ne moremo več nadzorovati, nadzorujemo pa lahko svoj odziv. Če se na opaženo krivico odzovemo neuravnovešeno, lahko to bolj okrni naš mir kakor krivica sama. (Pregovori 18:14, SSP) Lahko se celo spotaknemo in se nehamo družiti z občino, dokler ne menimo, da pravici ni zadoščeno. Psalmist je pisal, da tistim, ki ljubijo Jehovovo postavo, ‚ni spotike‘. (Psalm 119:165) Dejstvo je, da vsakdo kdaj doživi krivico. Nikoli ne dovolite, da vas takšna nesrečna doživetja ovirajo v služenju Jehovu. Namesto tega dopustite, da ima Kristusov mir nadzor v vašem srcu.

 Ko nas tarejo skrbi

8. Kaj je med drugim razlog za zaskrbljenost in kakšne so lahko njene posledice?

⁸ Zaskrbljenost je zelo stvaren del življenja v teh »zadnjih dneh«. (2. Timoteju 3:1) Res je Jezus rekel: »Ne skrbite za življenje svoje, kaj boste jedli, tudi za telo svoje ne, kaj boste oblekli.« (Lukež 12:22) Vendar zaskrbljenost ne izvira vedno iz skrbi za gmotne reči. Lot je ‚trpel‘ zaradi pokvarjenosti Sodome. (2. Petrov 2:7) Pavla je trla »skrb za vse cerkve [občine, NW]«. (2. Korinčanom 11:28) Jezus je bil v noči pred smrtjo v tolikšni agoniji, da ‚je njegov pot postal kakor kaplje krvi, ki so padale na zemljo‘. (Lukež 22:44) Jasno je, da ni vsaka zaskrbljenost znak šibke vere. Vendar naj je vzrok zaskrbljenosti takšen ali drugačen: če je huda in traja dlje časa, nas lahko oropa miru. Nekatere so skrbi tako obremenile, da so pričeli meniti, da ne morejo več nositi odgovornosti, povezanih s služenjem Jehovu. V Bibliji piše: »Skrb v srcu tare moža.« (Pregovori 12:25) Kaj torej lahko storimo, če nas tarejo skrbi?

9. S katerimi praktičnimi koraki se lahko osvobodimo zaskrbljenosti, toda katerih vzrokov za zaskrbljenost se ne da odstraniti?

⁹ Včasih lahko praktično ukrepamo. Če je vzrok zaskrbljenosti kakšen zdravstveni problem, bi mu bilo modro posvetiti pozornost, resda pa so takšne zadeve stvar osebne odločitve. * (Matevž 9:12) Če na nas pritiskajo mnoge odgovornosti, je morda mogoče nekaj teh porazdeliti drugim. (2. Mojzesova 18:13–23) Kaj pa tisti, ki imajo velike odgovornosti in jih ne morejo preložiti na druge, na primer starši? Kako naj ravna kristjan, ki živi z nasprotujočim zakoncem? In kaj lahko stori družina v hudi ekonomski stiski oziroma če živi na vojnem področju? Jasno je, da v tej stvarnosti ne moremo odstraniti vseh virov zaskrbljenosti. Toda v srcu lahko kljub temu ohranimo Kristusov mir. Kako?

10. Na katera dva načina se lahko kristjan trudi osvoboditi zaskrbljenosti?

 ¹⁰ En način je, da iščemo tolažbo v Božji Besedi. Kralj David je pisal: »Kadar mi je premnogo skrbi na srcu, tolažbe tvoje razveseljujejo dušo mojo.« (Psalm 94:19) Jehovove »tolažbe« lahko najdemo v Bibliji. Z rednim preiskovanjem te navdihnjene knjige bomo v srcu laže ohranili Kristusov mir. V Bibliji piše: »Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral; nikdar ne pripusti, da omahne pravičnik.« (Psalm 55:22) Pavel je podobno pisal: »Nič ne skrbite, temuč v vsem naj se Bogu naznanjajo želje vaše v molitvi in prošnji z zahvaljevanjem. In mir Božji, ki presega ves razum, bo čuval in ohranil srca vaša in misli vaše v Kristusu Jezusu.« (Filipljanom 4:6, 7) Mir nam bo torej pomagala ohraniti iskrena in redna molitev.

11. a) Kako je bil Jezus glede molitve dober zgled? b) Kako naj bi gledali na molitev?

¹¹ Jezus je bil v tem izreden zgled. Ob neki priložnosti se je s svojim nebeškim Očetom v molitvi pogovarjal več ur. (Matevž 14:23; Lukež 6:12) Molitev mu je pomagala vztrajati v najhujših preizkušnjah. V noči pred smrtjo je bil v posebej hudi stiski. In kako se je odzval? Molil je »še gorečneje«. (Lukež 22:44) Da, popolni Božji sin je bil mož molitve. Koliko bolj naj bi torej njegovi nepopolni sledilci gojili navado molitve! Jezus je svoje učence poučil, naj ‚vsekdar molijo in se ne naveličajo‘. (Lukež 18:1) Molitev je resnična in življenjsko pomembna komunikacija s Tistim, ki nas pozna bolje od nas samih. (Psalm 103:14) Da bi v srcu ohranili Kristusov mir, bomo ‚neprestano molili‘. (1. Tesaloničanom 5:17)

Premagovanje omejitev

12. Zakaj morda nekateri menijo, da njihovo služenje ni zadovoljivo?

¹² Jehovu je vsak njegov služabnik dragocen. (Hagaj 2:7) Toda mnogim je to težko sprejeti. Nekateri so morda malodušni zaradi starosti, vse večjih družinskih odgovornosti ali pa zaradi vse slabšega zdravja. Drugi morda čutijo ovire zaradi težavnega otroštva. Spet druge lahko vznemirjajo pretekle napake in dvomijo, da jim Jehova sploh lahko odpusti. (Psalm 51:3) Kaj je mogoče narediti glede teh občutkov?

13. Kako Sveto pismo tolaži tiste, ki se ne čutijo primerne?

¹³ S Kristusovim mirom se nam bo utrdilo zaupanje v Jehovovo ljubezen. Ta mir v srcu lahko obnovimo z razmišljanjem o dejstvu, da Jezus nikoli ni rekel, da se našo vrednost meri po tem, kar storimo v primerjavi z drugimi. (Matevž 25:14, 15; Marko 12:41–44) Poudaril pa je zvestovdanost. Svojim učencem je rekel: »Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen.« (Matevž 24:13, SSP) Jezus sam je bil »zaničevan«, vendar ni dvomil, da ga Oče ljubi. (Izaija 53:3; Janez 10:17) Poleg tega je učencem rekel, da so tudi oni ljubljeni. (Janez 14:21) To je še poudaril z besedami: »Mar ne prodajajo dveh vrabcev za vinar? pa ne eden od njiju ne pade na tla brez [védenja, NW] Očeta vašega. Vam so pa tudi lasje na glavi vsi sešteti. Ne bojte se torej; vi ste boljši od mnogo vrabcev.« (Matevž 10:29–31) Kakšno toplo zagotovilo Jehovove ljubezni!

14. Kakšno zagotovilo imamo, da Jehova ceni vsakogar med nami?

¹⁴ Jezus je tudi rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal.« (Janez 6:44, SSP) Ker nas je Jehova pritegnil, da se zgledujemo po Jezusu, vsekakor želi, da bi bili rešeni! Jezus je svojim učencem rekel: »Ni volja Očeta vašega, ki je v nebesih, da se pogubi eden teh malih.« (Matevž 18:14) Če torej služite s celim srcem, se lahko veselite svojih dobrih del. (Galatom 6:4, NW) Če vas mučijo pretekle  napake, ste lahko prepričani, da bo Jehova ‚bogato‘ odpustil tem, ki se resnično kesajo. (Izaija 43:25; 55:7) Če ste malodušni zaradi česar koli drugega, se spomnite, da ‚je GOSPOD blizu tistim, ki so potrtega srca, in ponižne v duhu rešuje‘. (Psalm 34:18)

15. a) Kako nas skuša Satan oropati miru? b) Kakšno zaupanje v Jehova lahko imamo?

¹⁵ Satan si bolj od vsega želi, da bi vas uspel oropati miru. On je kriv za podedovani greh, s katerim se vsi bojujemo. (Rimljanom 7:21–24) Vsekakor vam želi zbuditi občutek, da je zaradi nepopolnosti vaša služba Bogu nesprejemljiva. Nikoli ne dovolite, da vam Hudič vzame pogum! Zavedajte se njegovih načrtov in naj vas to okrepi v odločenosti, da vztrajate. (2. Korinčanom 2:11; Efežanom 6:11–13) Imejte v mislih, da »je Bog večji od srca našega in pozna vse«. (1. Janezov 3:20) Jehova ne vidi le naših slabosti. Vidi tudi naše vzgibe in namene. Naj vas torej potolažijo naslednje psalmistove besede: »GOSPOD ne zavrže ljudstva svojega in dediščine svoje ne zapusti.« (Psalm 94:14)

Združeni v Kristusovem miru

16. V katerem pogledu nismo sami, ko si prizadevamo vztrajati?

¹⁶ Pavel je pisal, naj dovolimo, da ima Kristusov mir nadzor v našem srcu, saj smo »bili vanj [. . .] poklicani v enem telesu«. Maziljeni kristjani, ki jim je pisal Pavel, so bili poklicani, da postanejo del Kristusovega telesa, in enako je s preostalimi maziljenci danes. Njihovi tovariši, ‚druge ovce‘, so z njimi združeni v ‚eno čredo‘ pod ‚enim pastirjem‘, Jezusom Kristusom. (Janez 10:16) Vsi skupaj, večmilijonska svetovna »čreda«, dovoljujejo, da ima v njihovem srcu nadzor Kristusov mir. Ker vemo, da nismo sami, nam to pomaga vztrajati. Peter je pisal: »Njemu se upirajte [Satanu], trdni v veri, vedoč, da isto trpljenje prenaša bratovščina vaša razkropljena po svetu.« (1. Petrov 5:9)

17. Kaj nas spodbuja, da dovolimo Kristusovemu miru imeti nadzor v našem srcu?

¹⁷ Da bi le vsi še naprej negovali mir, ki je tako zelo pomemben sad Božjega svetega duha. (Galatom 5:22, 23) Tisti, ki bodo pred Jehovom brez madeža, hibe in v miru, bodo navsezadnje blagoslovljeni z večnim življenjem na rajski zemlji, kjer bo prebivala pravičnost. (2. Petrov 3:13, 14) Vse razloge imamo, da dovolimo Kristusovemu miru imeti nadzor v našem srcu.

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Kaj je Kristusov mir?

• Kako ima lahko Kristusov mir nadzor v našem srcu, kadar občutimo krivico?

• Kako nam Kristusov mir pomaga obvladati zaskrbljenost?

• Kako nas Kristusov mir potolaži, ko se počutimo nevredne?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 15]

Ko je bil Jezus pred tožniki, je vse prepustil Jehovu

[Slika na strani 16]

Jehovove tolažbe lahko ublažijo našo zaskrbljenost kakor topel objem ljubečega očeta

[Slika na strani 18]

Bog zelo ceni vztrajnost