Ali lahko kaj resnično združi ljudi?

NAJBRŽ se boste strinjali, ne glede na svoje prepričanje, da skoraj v vseh religijah morajo biti resnicoljubni ljudje. Ljudi, ki nadvse cenijo resnico in so jo pripravljeni poiskati, lahko najdemo med hindujci, katoličani, judi in drugimi skupinami. A kljub temu je videti, da vera človeštvo razdružuje. Nekateri vero celo rabijo v zlobne namene. Ali bo sploh kdaj mogoče, da bodo iskreni ljudje iz vseh ver, ki ljubijo, kar je krepostno in pravično, združeni? Ali bi se lahko združili za dosego skupnega cilja?

Človeka zelo vznemirja, ko vidi, da je vera vedno bolj vzrok nesloge. Premislite o nekaterih takšnih sporih. Na Šrilanki se hindujci bojujejo z budisti. Protestanti, katoličani in judi prelivajo kri v raznih spopadih. V Bosni, Čečeniji, Indoneziji in na Kosovu se »kristjani« bojujejo z muslimani. In marca leta 2000 je bilo v dvodnevnem spopadu, povezanem z vero, ubitih 300 Nigerijcev. Resnično, versko sovraštvo je podžgalo krutost teh sporov.

Iskrene ljudi pogosto pretrese hudo, storjeno v imenu vere. Na primer, mnogi, ki redno obiskujejo cerkev, so ogorčeni, da nekatere cerkve dovoljujejo službovati duhovnikom, ki so spolno zlorabljali otroke. Drugi verniki so zelo zbegani zaradi nesoglasja med mnogimi sektami tako imenovanega krščanstva glede zadev, kot sta homoseksualnost in splav. Vera očitno ni združila človeštva. Kljub temu pa v mnogih religijah najdemo pristne resnicoljubne ljudi, kot pokažejo naslednja doživetja.

Hrepeneli so po resnici

Fidelia je bila iskrena in vdana častilka v katoliški cerkvi svetega Frančiška v La Pazu (Bolivija). Z obrazom in rokami na tleh je klečala pred Marijino podobo in pred razpelo postavljala najboljše sveče, ki jih je lahko kupila. Vsak teden je duhovniku darovala veliko hrane, da bi jo razdelil med revne. Toda Fidelijinih pet otrok je umrlo, preden so jih lahko krstili. Ko ji je duhovnik rekel, da vsi njeni otroci trpijo v temi limba, se je Fidelia vprašala: ‚Če je Bog dober, kako je to mogoče?‘

Tara, ki je zdravnica, je bila v Katmanduju (Nepal) vzgojena kot hindujka. Upoštevala je stoletja stare običaje svojih prednikov, častila bogove v hindujskih templjih ter imela doma malike. Vendar so jo begala vprašanja, kot sta: Zakaj je toliko trpljenja? Zakaj ljudje umirajo? V svoji veri je težko našla kak zadovoljiv odgovor.

Panya je po drugi strani odrasel kot budist v hiši ob kanalu v Bangkoku (Tajska). Naučili so ga, da je trpljenje posledica dejanj, storjenih v prejšnjih življenjih, in da se ga  človek lahko odreši tako, da opusti vse želje. Kakor druge iskrene budiste so ga naučili zelo spoštovati modrost menihov v rumenih haljah, ki so ob vsaki zori prišli k hiši in prosili miloščine. Meditiral je in zbiral slike Buda, prepričan, da ga te ščitijo. Po neki hudi nesreči je od pasu navzdol ohromel. Obiskal je budistične samostane in iskreno upal, da bo čudežno ozdravljen. Ni bil ozdravljen, pa tudi duhovnega razsvetljenja ni našel. Namesto tega so ga izpostavili spiritizmu in počasi se je zapletal vanj.

Virgil se je rodil v Združenih državah. Na univerzi se je pridružil Črnim muslimanom. Vneto je razdeljeval njihovo literaturo, v kateri so trdili, da je belec Hudič. Menili so, da to pojasnjuje, zakaj so belci zagrešili toliko grozodejstev proti črncem. Čeprav je bil Virgil o tem iskreno prepričan, sta ga begali vprašanji: Kako so lahko vsi belci slabi? In zakaj se toliko pridig suče okrog denarja?

Charo je sicer odrasla v Južni Ameriki, kjer prevladuje katolicizem, vendar je bila vdana protestantka. Vesela je bila, da ni imela nič skupnega z malikovalstvom, ki jo je obkrožalo. Charo je vsako nedeljo rada odšla v cerkev in se udeležila čustveno zanesenih obredov, kjer je vpila »Aleluja!« in se nato pridružila petju verskih pesmi in plesanju. Iskreno je verjela, da je bila rešena in ponovno rojena. Cerkvi je plačevala desetino svojega zaslužka in kadar je njen priljubljeni televizijski pridigar prosil za prispevke, mu je poslala denar za otroke v Afriki. Toda ko je svojega pastorja vprašala, zakaj Bog ljubezni muči duše v peklu, je spoznala, da pastor nima smiselnega odgovora. Kasneje je še odkrila, da njenih prispevkov niso uporabili za pomoč otrokom v Afriki.

Čeprav je bilo teh pet posameznikov iz različnih družbenih okolij, so imeli nekaj skupnega. Ljubili so resnico in iskreno iskali verodostojne odgovore na svoja vprašanja. Toda ali so se lahko resnično združili v pravem čaščenju? Na to vprašanje bo odgovoril naslednji članek.

[Slika na strani 4]

Ali je mogoče, da so ljudje iz različnih družbenih okolij resnično združeni?

[Navedba vira slike na strani 3]

G.P.O., Jerusalem