Kaj pomeni biti zvestovdan?

JUDOVSKI hasidejci iz drugega stoletja pr. n. š. so se imeli za resnično zvestovdane. Njihovo ime izhaja iz hasíd, temeljnega hebrejskega izraza za »zvestovdan«. Ta izvira iz samostalnika hésed, ki se ga pogosto prevaja kot »srčna dobrotljivost«, »zvestovdana ljubezen«, »prijaznost«, »dobrota«, »usmiljenje«. V Theological Dictionary of the Old Testament piše, da je hésed »dejavna, družabna in vztrajna [ter] ne označuje le človekovega stališča, temveč tudi dejanje, ki je rezultat takšnega stališča. Je dejanje, ki ohranja življenje oziroma skrbi za njegov blagor. Je posredovanje v korist posameznika, ki ga je zadela nesreča ali je v stiski. Je dokaz prijateljstva.«

Mnogi jeziki očitno nimajo besede, s katero bi lahko izrazili točni pomen tega hebrejskega izraza, tako kot ga uporablja Biblija. Kakor koli že, zvestovdanost v biblijskem pogledu pomeni več kot le zvesto izpolnjevati obveznosti. Zajema srčno navezanost skupaj s pozitivnimi dejanji v korist drugih. Da bi razumeli pomen prave zvestovdanosti, razmislite, kako je bil Jehova zvestovdan do Abrahama, Mojzesa, Davida, izraelskega naroda in človeštva na splošno.

Jehova se je dokazal zvestovdanega

Jehova je svojemu prijatelju Abrahamu rekel: »Jaz sem ti ščit.« (1. Mojzesova 15:1; Izaija 41:8) To niso bile samo besede. Jehova je Abrahama in njegovo družino zaščitil ter rešil pred faraonom in Abimelekom. Pomagal mu je rešiti Lota iz rok zveze štirih kraljev. Jehova je 100-letnemu Abrahamu in 90-letni Sari obnovil razmnoževalne sposobnosti, tako da je lahko po njiju prišlo obljubljeno Seme. Z Abrahamom je redno komuniciral po videnjih, sanjah in angelskih slih. Jehova je pravzaprav kazal zvestovdanost Abrahamu, ko je ta živel, pa tudi dolgo po njegovi smrti. Stoletja je upošteval obljube, dane Abrahamovim potomcem, izraelskemu narodu, kljub njihovi svojevoljnosti. Jehovov odnos z Abrahamom je pokazal, kaj je prava zvestovdanost – v dejanje pretvorjena ljubezen. (1. Mojzesova, od 12. do 25. poglavja)

Beremo, da je »GOSPOD [. . .] govoril z Mojzesom iz obličja v obličje, kakor govori človek s prijateljem svojim«. (2. Mojzesova 33:11, poudarili mi.) Da, Mojzesov odnos z Jehovom je bil zaupnejši od odnosa katerega koli preroka pred Jezusom Kristusom. Kako je bil Jehova zvestovdan do Mojzesa?

Mojzes je kot 40-letni mogočni in sposobni moški pričel na  lastno pest predrzno reševati svoje ljudstvo. Toda ni bil še čas za to. Moral je pobegniti, da si je ohranil življenje. Štirideset let je pasel ovce v Madianu. (Dejanja 7:23–30) A Jehova ga ni zapustil. Ob primernem času ga je pripeljal nazaj, da bi povedel Izraela iz Egipta.

Podobno je bil Jehova zvestovdan do Davida, znanega drugega izraelskega kralja. Ko je bil David še mladenič, je Jehova dejal preroku Samuelu: »Vstani in ga pomazili, zakaj ta je.« Jehova je Davida od tedaj naprej lojalno ščitil in vodil, medtem ko je ta dozoreval za nalogo bodočega kralja nad vsem Izraelom. Rešil ga je »iz krempljev levu in medvedu« ter iz roke filistejskega velikana Goliata. Naklanjal mu je zmago za zmago nad Izraelovimi sovražniki ter ga je rešil pred sulico ljubosumnega, sovražnega Savla. (1. Samuelova 16:12; 17:37; 18:11; 19:10)

David seveda ni bil popoln. Pravzaprav je hudo grešil. Toda Jehova je iskreno skesanemu Davidu izkazal zvestovdano ljubezen, ni ga zapustil. Vseskozi ga je vedno znova ohranjal pri življenju in skrbel za njegov blagor. Posegel je v korist nekoga, ki je bil v stiski. Prava srčna dobrotljivost! (2. Samuelova 11:1–12:25; 24:1–17)

S tem ko se je izraelski narod pri gori Sinaj strinjal s pogoji mojzesovske postavine zaveze, je kot celota stopil v poseben posvečen odnos z Jehovom. (2. Mojzesova 19:3–8) Zato je Izrael opisan, kot da je v zakonskem odnosu z Jehovom. Rečeno mu je bilo: »Kakor ženo [. . .] te pokliče GOSPOD.« In Jehova je Izraelu rekel: »V večni milosti [srčni dobrotljivosti, NW] se te usmilim.« (Izaija 54:6, 8) Kako se je Jehova dokazal zvestovdanega v tem posebnem odnosu?

Jehova je prevzel pobudo in poskrbel za potrebe Izraelcev ter ojačal vezi, ki so narod vezale z njim. Osvobodil jih je iz Egipta, organiziral v narod in jih vodil v »deželo, v kateri teče mleko in med«. (2. Mojzesova 3:8) Priskrbel jim je reden duhovni pouk po duhovnikih, levitih, ter nepretrgano vrsto prerokov in slov. (2. letopisov 17:7–9; Nehemija 8:7–9; Jeremija 7:25) Kadar se je narod odvrnil, da bi služil drugim bogovom, ga je Jehova korigiral. Ko se je pokesal, mu je odpustil. Priznati je treba, da je bil izraelski narod muhasta »žena«. Toda Jehova ga ni kar nahitro zavrgel. Jehova je zaradi obljub, danih Abrahamu, lojalno vztrajal z Izraelci, vse dokler se niso z njimi povezani nameni izpolnili. (5. Mojzesova 7:7–9) Kakšen odličen zgled za današnje poročene pare!

Jehova je zvestovdan tudi do človeštva na splošno, s tem ko daje osnovno, kar je potrebno za življenje, vsem ljudem, pravičnim in nepravičnim. (Matevž 5:45; Dejanja 17:25) Še več, svojega Sina je dal v odkupno žrtev, tako da bi se vse človeštvo imelo možnost rešiti iz suženjstva grehu in smrti ter se veseliti sijajnega  obeta popolnega in večnega življenja v raju. (Matevž 20:28; Janez 3:16) Priprava odkupnine je bilo največje dejanje, da se ohrani življenje in poskrbi za njegov blagor. Bila je resnično »posredovanje v korist posameznika, ki ga je zadela nesreča ali je v stiski«.

Dokažite svojo zvestovdanost s pozitivnimi dejanji

Zvestovdanost izraža tudi močan čut vzajemnosti, saj je njena sopomenka srčna dobrotljivost. Kdor je do vas srčno dobrotljiv, lahko pričakuje, da boste tudi vi do njega. Zvestovdanost se poplača z istim. David je razumel, kaj vse spada pod hésed; to je razvidno iz njegovih besed: »Priklanjal se bom proti templju svetosti tvoje in slavil ime tvoje.« Zakaj? »Zavoljo milosti [srčne dobrotljivosti, NW] in resnice tvoje.« (Psalm 138:2) Bil je deležen Jehovove srčne dobrotljivosti in to ga je očitno spodbujalo, da Ga časti in hvali. Ali nas torej, ko premišljujemo o tem, kako nam Jehova izkazuje srčno dobrotljivost, vzgibava, da mu to povrnemo? Na primer, ali vas skrb za Jehovov ugled spodbuja, da ga branite, če drugi sramotijo njegovo ime?

Prav to sta doživela sorazmerno nov kristjan in njegova žena na pogrebu sorodnika, ki je umrl v prometni nesreči z motorjem. Obred je bil necerkven in navzoči so lahko kaj povedali o pokojnem. Neki govorec je odgovornost za prezgodnjo mladeničevo smrt zvalil na Boga: ‚Bog ga je želel v nebesih, zato ga je vzel.‘ Naš krščanski brat ni mogel ostati tiho. Čeprav ni imel ne Biblije ne zapiskov, je stopil na oder. »Ali menite, da usmiljen, sočuten in vsemogočen Bog odobrava takšne reči?« je vprašal. Nato je kar brez priprave v desetminutnem govoru s svetopisemskimi stavki pojasnil, zakaj umiramo, kaj je Bog storil, da je rešil človeštvo smrti, ter čudovito upanje na vstajenje za večno življenje na rajski zemlji. Več kot sto navzočih se je odzvalo z dolgim aplavzom. Brat se je kasneje spominjal: »Začutil sem nekakšno notranjo radost, ki je do tedaj še nisem. Jehovu sem se zahvalil, da me je izobrazil v svoji modrosti in mi dal možnost braniti njegovo sveto ime.«

Zvestovdanost Jehovu zajema zvestovdanost njegovi Besedi, Bibliji. Zakaj? Jehova nas namreč po Biblijinih straneh uči, kako živeti. V njej zapisani zakoni in načela so zares najodličnejše in najkoristnejše smernice za življenje. (Izaija 48:17) Ne dovolite, da bi zaradi pritiskov drugih ali pa lastnih slabosti nehali spoštovati Jehovove zakone. Ostanite zvestovdani Božji Besedi.

Zvestovdanost Bogu zajema tudi zvestovdanost njegovi organizaciji. Povsem razumljivo je, da se je z leti naše razumevanje določenih svetopisemskih stavkov popravilo in prečistilo. Dejstvo je, da nihče ni tako dobro duhovno hranjen, kakor smo mi. (Matevž 24:45–47) Jehova nedvoumno zvestovdano podpira svojo novodobno organizacijo. Ali je ne moremo tudi mi? A. H. Macmillan jo je. Malo preden je umrl, je dejal: »Odkar sem se septembra leta 1900 pri 23 letih posvetil Bogu, sem videl Jehovovo organizacijo zrasti iz majhnega začetka v svetovno družbo srečnih ljudi, ki goreče oznanjajo Njegove resnice. [. . .] Sedaj, ko se moje zemeljsko služenje Bogu izteka, sem prepričan bolj kot kdaj prej, da Jehova usmerja svoje ljudstvo in mu ob pravem času daje točno to, kar potrebuje.« Brat Macmillan je služil zvesto in lojalno skoraj 66 let, in sicer vse do svoje smrti 26. avgusta leta 1966. Bil je odličen zgled zvestovdanosti Božji vidni organizaciji.

Ali bomo, poleg tega da smo zvestovdani organizaciji, zvestovdani drug drugemu? Ali bomo med krutim preganjanjem ostali  zvestovdani svojim bratom in sestram? Naši bratje iz Nizozemske so nam med drugo svetovno vojno dali odličen zgled zvestovdanosti. Klaasa de Vriesa, starešina iz občine Groningen, je nacistični gestapo kruto, neusmiljeno zaslišal, ga za 12 dni ob samem kruhu in vodi zaprl v samico in ga nato ponovno izprašal. Vanj so naperili revolver, mu zagrozili s smrtjo in mu dali dve minuti časa, da izda naslove odgovornih bratov ter druge pomembne podatke. Klaas je samo rekel: »Od mene ne boste zvedeli nič več. [. . .] Ne bom postal izdajalec.« Trikrat so mu grozili z revolverjem. Končno je gestapo odnehal in Klaasa so poslali v drug zapor. Nikoli ni izdal svojih bratov in sester.

Ali se bomo izkazali zvestovdane tudi do svojega najožjega sorodnika, svojega zakonskega tovariša? Ali smo zvestovdani zakonski zaobljubi prav tako, kot je Jehova spoštoval zavezni odnos z izraelskim narodom? Ni dovolj, da samo pazimo, da ne prelomimo prisege zvestobe, dejavno si moramo tudi prizadevati ohranjati tesen odnos s svojim zakoncem. Prevzemite pobudo in zavarujte zakon. Skupaj preživljajta čas, brez zadržkov in odkrito se pogovarjajta, podpirajta in spodbujajta drug drugega, prisluhnita drug drugemu, smejta se skupaj, jokajta skupaj, zabavajta se skupaj, prizadevajta si za dosego skupnih ciljev, ugajajta drug drugemu, bodita si prijatelja. Še posebej pazite, da ne bi pričeli razvijati romantičnih čustev do drugih. Čeprav je prav in primerno sklepati poznanstva, celo tesna prijateljstva z drugimi zunaj zakona, pa morate romantična čustva omejiti le na svojega zakonskega tovariša. Nikomur ne dovolite, da bi se vrinil med vas in vašega zakonca. (Pregovori 5:15–20)

Ostanite zvestovdani krščanskim prijateljem in družini. Kljub minevanju let ne pozabite nanje. Ostanite z njimi v stiku, pišite jim, pokličite jih, obiščite jih. Ne glede na to, kakšne so vaše razmere, se potrudite, da prijateljev ne boste razočarali. Naj z veseljem rečejo, da vas poznajo ali da so z vami povezani. Vaša zvestovdanost do njih vam bo krepila odločenost delati, kar je prav, ter vam bo vir spodbude. (Estera 4:6–16)

Da, prava zvestovdanost zajema pozitivna dejanja, da bi se ohranilo dragocene odnose. Naredite, kar lahko, da bi povrnili Jehovu srčno dobrotljivost. Posnemajte Jehovovo zvestovdanost v svojih stikih s krščansko občino, z zakoncem, družino in prijatelji. Lojalno oznanjajte Jehovove vrline bližnjim. Psalmist je imel prav, ko je izjavil: »O milostih [srčni dobrotljivosti, NW] GOSPODOVIH bom peval vekomaj, rodu za rodom bom oznanjal z usti svojimi zvestobo tvojo.« (Psalm 89:1) Ali nas ne vleče k takšnemu Bogu? Resnično, ‚njegova milost [srčna dobrotljivost, NW] traja vekomaj‘. (Psalm 100:5)

[Slika na strani 23]

A. H. Macmillan