Kako lahko pomagate »izgubljenemu« otroku?

‚Radujmo se, ker je bil [. . .] izgubljen in se je našel.‘ (LUKEŽ 15:32)

1., 2. a) Kako se nekateri mladi odzovejo na krščansko resnico? b) Kako se v takšnem položaju morda počutijo starši in otroci?

»ZAPUŠČAM resnico!« Kako zelo pretresljivi sta ti besedi za starša, če ju izreče otrok, ki sta si ga močno prizadevala vzgojiti krščansko! Druge mlade enostavno »odplavi«, ne da bi dejansko povedali svoje namene. (Hebrejcem 2:1, SSP) Mnogi od teh so podobni izgubljenemu sinu iz Jezusove prilike, ki je zapustil očetovo hišo in zapravil svojo dediščino v daljni deželi. (Lukež 15:11–16)

² Resda večina Jehovovih prič nima tega problema, toda tistih, ki ga imajo, ne morejo popolnoma potolažiti nobene tolažilne besede. Poleg tega ne spreglejmo, da je lahko nesrečen tudi sam svojevoljni otrok. Globoko v notranjosti ga morda muči vest. V Jezusovi priliki se je izgubljeni sin navsezadnje »spametoval«, kar je očeta zelo razveselilo. Kako lahko starši in drugi v občini pomagajo izgubljenim, da bi se ‚spametovali‘? (Lukež 15:17, NW)

Zakaj se nekateri odločijo zapustiti resnico

3. Zakaj se med drugim mladi odločijo zapustiti krščansko občino?

³ Na stotisoče mladih z veseljem služi Jehovu v krščanski občini. Zakaj potem drugi mladi odidejo? Morda mislijo, da zamujajo  kaj dobrega, kar ponuja ta svet. (2. Timoteju 4:10) Ali pa morda menijo, da jih Jehovova zaščitna ograda preveč omejuje. Mlad človek se lahko oddalji od Jehovove črede tudi zaradi slabe vesti, močnega zanimanja za nasprotni spol ali želje, da bi ga sprejeli vrstniki. Kdo pa morda preneha služiti Bogu zaradi dozdevne hinavščine staršev ali katerega drugega kristjana.

4. Kaj je pogosto temeljni vzrok za to, da mladi zaidejo?

⁴ Otrokovo uporniško stališče in vedenje sta navadno znaka duhovne šibkosti in odsevata, kar je v otrokovem srcu. (Pregovori 15:13; Matevž 12:34) Naj mladenič ali mladenka zaide zaradi takšnega ali drugačnega razloga, je korenina problema pogosto v tem, da nima »[točnega, NW] spoznanja resnice«. (2. Timoteju 3:7) Samo mehanično čaščenje Jehova ni dovolj, pomembno je, da mladi razvijajo tesen osebni odnos z njim. Kaj jim bo pri tem pomagalo?

Približajte se Bogu

5. Kaj je nujno za to, da bi mlad človek razvijal osebni odnos z Bogom?

⁵ »Približajte se Bogu,« je pisal učenec Jakob, »in približa se vam.« (Jakob 4:8) Da bi mlad človek tako ravnal, mu je treba pomagati razviti okus za Božjo Besedo oziroma jo vzljubiti. (Psalm 34:8) Sprva bo potreboval ‚mleko‘ – temeljne biblijske nauke. Toda ko se bo Božje Besede veselil in vzljubil ‚močno hrano‘, globoke duhovne informacije, ne bo več daleč od duhovne zrelosti. (Hebrejcem 5:11–14; Psalm 1:2) Mladenič, ki je dovolil, da ga je vsrkal življenjski slog tega sveta, je pozneje pričel ceniti duhovne vrednote. Kaj mu je pomagalo, da se je spremenil? Odzval se je na predlog, naj prebere celo Biblijo, in jo vztrajno bral po razporedu za branje Biblije. Da, za razvijanje tesne vezi z Jehovom je nujno redno brati Božjo Besedo.

6., 7. Kako lahko starši pomagajo otrokom razvijati ljubezen do Božje Besede?

⁶ Kako zelo je važno, da starši pomagajo otrokom razvijati ljubezen do Božje Besede! Neka najstnica se je kljub rednemu družinskemu pouku družila s prestopniki. V zvezi z družinskim poukom se spominja: »Ko je oče postavljal vprašanja, sem odgovore kar prebrala in ga ob tem nisem niti pogledala.« Modrim staršem med družinskim poukom ni cilj le predelati gradivo, temveč uporabijo umetnost prepričevanja. (2. Timoteju 4:2, NW) Da bi se mlad človek pouka veselil, mora čutiti, da se ga obravnavano tiče. Zakaj mu ne bi postavljali mnenjskih vprašanj in mu dovolili, da se izraža s svojimi besedami? Spodbujajte ga, naj gradivo, ki ga obravnavate, praktično uporabi. *

⁷ Poleg tega se potrudite, da bo svetopisemski razgovor živahen. Kadar je primerno, naj mladi biblijske dogodke in drame uprizorijo. Pomagajte jim, da si ustvarijo sliko lokacije in značilnosti dežele, kjer so potekali dogodki iz razprave. Koristijo lahko tudi zemljevidi in skice. Da, z malo domišljije lahko družinski pouk postane živahen in raznolik. Starši prav tako ravnajo dobro, če preiščejo svoj odnos z Jehovom. Če se sami približajo Jehovu, lahko pomagajo otrokom, da to storijo tudi oni. (5. Mojzesova 6:5–7)

8. Kako molitev pomaga približati se Bogu?

⁸ Pri približanju Bogu pomaga tudi molitev. Neko dekle je bilo v zgodnjih najstniških letih razdvojeno med krščanskim življenjem in druženjem s prijatelji, ki niso imeli enakega prepričanja kot ona. (Jakob 4:4) Kaj je glede tega ukrenila? »Prvič v življenju,« je priznala, »sem v resnici molila k Jehovu o tem, kako se počutim.« Pozneje je  v krščanski občini našla prijateljico, ki ji je lahko zaupala, zato je sklenila, da je bila njena molitev uslišana. Ko je občutila Jehovovo vodstvo, je pričela razvijati osebni odnos z Bogom. Starši lahko pomagajo otrokom tako, da izboljšajo kakovost svojih molitev. Ko molijo kot družina, lahko Jehovu izlijejo srce, tako da otroci občutijo osebno vez med starši in Jehovom.

Bodite potrpežljivi, vendar odločni

9., 10. Kakšen zgled je dal Jehova s tem, ko je bil potrpežljiv s svojevoljnimi Izraelci?

⁹ Kadar se mlad človek prične oddaljevati, se morda poskuša osamiti in se upira vsakemu prizadevanju staršev, da bi se z njim pogovarjala o duhovnih rečeh. Kako lahko starša ravnata v tako težavnih razmerah? Razmislite, kako je s staroveškim Izraelom ravnal Jehova. ‚Trdovratne‘ Izraelce je prenašal več kot 900 let, preden jih je prepustil njihovi svojevoljnosti. (2. Mojzesova 34:9; 2. letopisov 36:17–21; Rimljanom 10:21) Jehova je bil do njih »usmiljen«, čeprav so ga vedno znova »izkušali«. »Mnogokrat je ustavil svoj srd in ni vnemal vse jeze svoje.« (Psalm 78:38–42) Bog je z njimi ravnal popolno. Ljubeča starša posnemata Jehova in sta tedaj, kadar se otrok na njuna prizadevanja, da bi mu pomagala, ne odzove takoj, potrpežljiva.

¹⁰ Biti potrpežljiv ne pomeni »potrpeti dlje časa«; takšen človek noče opustiti vsega upanja na izboljšanje skaljenega odnosa. Jehova je dal zgled glede tega, kako biti potrpežljiv. Dal je pobudo in k Izraelcem »spet in spet« (SSP) pošiljal svoje sle. Jehovu se »je smililo ljudstvo njegovo«, četudi »so zasmehovali poslance Božje in zaničevali besede njegove«. (2. letopisov 36:15, 16) Izraelcem je trkal na srce z besedami: »Povrnite se vendar vsak s svojega hudobnega pota.« (Jeremija 25:4, 5) Še vedno pa Jehova ni odstopil od svojih pravičnih načel. Izraelcem je dejal, naj se ‚povrnejo‘ k njemu in njegovim merilom.

11. Kako sta lahko starša pri ravnanju z otrokom, ki je skrenil s prave poti, potrpežljiva, vendar odločna?

¹¹ Starša lahko posnemata Jehovovo potrpežljivost tako, da nad otrokom, ki je skrenil  s prave poti, ne obupata prehitro. Z živim upanjem lahko prevzemata pobudo za to, da ohranjata komunikacijske poti odprte oziroma si prizadevata komunikacijo obnoviti. Medtem ko vztrajata pri pravičnih načelih, lahko »spet in spet« trkata na otrokovo srce, da se vrne na pot resnice.

Ko je mladoletnik izobčen

12. Kakšno odgovornost imata starša do mladoletnika, ki živi pri njiju, a je izobčen?

¹² Kaj storiti, če mladoletnik, ki živi s staršema, zagreši hud prestopek in se ga zaradi neskesanosti izobči? Ker otrok živi pri starših, sta oče in mati še vedno odgovorna za to, da ga poučujeta in disciplinirata skladno z Božjo Besedo. Kako lahko to delata? (Pregovori 6:20–22; 29:17)

13. Kako si lahko starša prizadevata doseči srce otroka, ki je grešil?

¹³ Morda bi ga lahko (in to bi bilo najboljše) tako poučevala in disciplinirala pri osebnem preučevanju Biblije. Starša morata videti dlje od otrokove zakrknjenosti in si prizadevati razbrati, kaj je v njegovem srcu. Kakšna je pravzaprav njegova duhovna bolezen? (Pregovori 20:5) Ali je mogoče doseči nežnejši del njegovega srca? Kateri svetopisemski stavki bi lahko učinkovali? Apostol Pavel nam zagotavlja: »Živa je namreč beseda Božja in krepka in ostrejša nego vsak dvorezen meč, in prodira prav do ločitve duše in duha, členovja in mozga, in je sodnik naklepov in misli srca.« (Hebrejcem 4:12) Da, starša lahko naredita več od tega, da otroku samo rečeta, naj se ne zapleta več v prestopke. Lahko poskusita sprožiti in negovati proces zdravljenja.

14. Kaj naj bi najprej storil mladi, ki je grešil, da bi obnovil svoj odnos z Jehovom, in kako mu lahko starša pri tem pomagata?

¹⁴ Mladi, ki je grešil, mora obnoviti svoj odnos z Jehovom. Prvo, kar mora storiti, je, da ‚se izpokori [. . .] in izpreobrne‘. (Dejanja 3:19; Izaija 55:6, 7) Starša, ki otroku doma pomagata, da se pokesa, morata ‚biti potrpežljiva. S krotkostjo morata vzgajati‘ otroka, ki ni naklonjen dobremu. (2. Timoteju 2:24–26, SSP) Morata ga ‚karati‘ v biblijskem pomenu. Grško besedo, prevedeno s ‚karati‘, je mogoče prevesti tudi z ‚navesti prepričljiv dokaz‘ (NW). (Razodetje 3:19, SSP; Janez 16:8) Karanje torej zajema predložiti otroku dovolj dokazov, da se ta zave, da je grešil. Resda to ni lahko narediti. Kadar je mogoče, lahko starša trkata na njegovo srce, tako da uporabita vse, kar je po Svetem pismu primerno, da ga prepričata. Poskusila naj bi mu pomagati doumeti, da je treba ‚sovražiti hudo in ljubiti dobro‘. (Amos 5:15) Morda se bo ‚iztreznil in ušel iz pasti hudičeve‘.

15. Kakšno vlogo ima molitev pri obnovitvi grešnikovega odnosa z Jehovom?

¹⁵ Pri obnovitvi odnosa z Jehovom je nujna molitev. Seveda naj ne bi nihče »prosil« glede očitnega greha, katerega odkrito neskesano počne posameznik, ki je bil nekoč povezan s krščansko občino. (1. Janezov 5:16, 17; Jeremija 7:16–20; Hebrejcem 10:26, 27) Toda starša lahko prosita Jehova za modrost, da bi lahko v takšnih okoliščinah prav ravnala. (Jakob 1:5) Če izobčeni mladi dokazuje, da se kesa, vendar nima  ‚prostodušnosti v besedi do Boga‘, lahko starša molita, naj se zgodi Božja volja, če On razsodi, da obstaja temelj za odpustitev otrokovega greha. (1. Janezov 3:21, NW) Mlad človek, ki posluša te molitve, naj bi tako laže videl Jehova kot usmiljenega Boga. * (2. Mojzesova 34:6, 7; Jakob 5:16)

16. Kako lahko pomagamo družinskim članom izobčenih mladoletnikov?

¹⁶ Če je krščeni mladi izobčen, se od članov občine pričakuje, da ‚se ne družijo več‘ z njim. (1. Korinčanom 5:11, NW; 2. Janezov 10, 11) To mu sčasoma lahko pomaga, da se ‚spametuje‘ in vrne k Božji varovalni čredi. (Lukež 15:17, NW) Toda člani občine lahko spodbujajo družino izobčenega mladega ne glede na to, ali se ta vrne ali ne. Vsi lahko iščemo priložnosti, da bi pokazali ‚sočutje‘ in bili do članov družine »milosrčni«. (1. Petrov 3:8, 9)

Kako lahko pomagajo drugi

17. Na kaj naj bi mislili člani občine, ko skušajo pomagati otroku, ki je zašel?

¹⁷ Kaj pa, če kdo od mladih ni izobčen iz krščanske občine, a je oslabel v veri? »Če trpi eden ud,« je pisal apostol Pavel, »ž njim trpe vsi udje.« (1. Korinčanom 12:26) Drugi se lahko zanj dejavno zanimajo. Seveda je obenem treba biti previden, saj lahko duhovno bolan mlad človek kvarno vpliva na druge mlade. (Galatom 5:7–9) V neki občini so dobronamerni odrasli želeli pomagati nekaterim duhovno oslabelim mladim, zato so jih vabili na srečanja, da bi skupaj igrali priljubljene melodije. Mladi so to resda radi delali in so ob teh priložnostih uživali, vendar so sčasoma drug na drugega vplivali tako, da so pretrgali vezi z občino. (1. Korinčanom 15:33; Juda 22, 23) Duhovno bolnemu otroku ne pomagajo družabna srečanja brez duhovnega vodstva, to lahko doseže le druženje, ki mu pomaga vzljubiti duhovne reči. *

18. Kako lahko posnemamo nazor očeta izgubljenega sina iz Jezusove prilike?

 ¹⁸ Pomislimo, kako se morda počuti mlad človek, ki se po tem, ko je zapustil občino, vrne v kraljestveno dvorano ali pride na zbor. Ali naj mu ne bi pokazali dobrodošlice, kakor je to storil oče izgubljenega sina iz Jezusove prilike? (Lukež 15:18–20, 25–32) Neki najstnik, ki je zapustil krščansko občino in kasneje obiskal območno zborovanje, je dejal: »Mislil sem, da se bodo vsi ogibali človeka, kot sem jaz, toda bratje in sestre so prišli k meni in me prisrčno sprejeli. To me je močno ganilo.« Ponovno je pričel preučevati Biblijo in se pozneje krstil.

Ne odnehajte

19., 20. Zakaj naj bi bili glede izgubljenega otroka še naprej pozitivni?

¹⁹ Da bi ‚izgubljenemu‘ otroku pomagali ‚spametovati se‘, je potrebna potrpežljivost in to je lahko za starša in druge izziv. Vendar ne odnehajte. »Gospod ne odlaša obljube, kar imajo nekateri za odlašanje; temuč potrpežljiv je z vami, ker noče, da se kdo pogubi, ampak da vsi pridejo do izpokorjenja.« (2. Petrov 3:9) Imamo svetopisemsko zagotovilo, da Jehova želi, da bi se ljudje pokesali in živeli. Pravzaprav je prevzel pobudo in pripravil ureditev, po kateri bo ljudi spravil s seboj. (2. Korinčanom 5:18, 19) Zaradi njegove potrpežljivosti so se lahko spametovali milijoni. (Izaija 2:2, 3)

²⁰ Ali naj ne bi tudi starši na kateri koli mogoč svetopisemski način svojemu izgubljenemu mladoletniku pomagali spametovati se? Posnemajte Jehova in potrpežljivo pozitivno ukrepajte, da pomagate otroku vrniti se k Jehovu. Odločno upoštevajte biblijska načela in si prizadevajte odsevati Jehovove lastnosti, kot so ljubezen, pravičnost in modrost, medtem ko molite k njemu za pomoč. Prav kakor se je na Jehovovo ljubeče povabilo k vrnitvi odzvalo mnogo zakrknjenih upornikov, tako se bo k Božji varovalni čredi morda vrnil vaš izgubljeni sin ali hči. (Lukež 15:6, 7)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Kaj je lahko vzrok problema mladih, ki zapustijo občino?

• Kako se lahko mladim pomaga razvijati osebni odnos z Jehovom?

• Zakaj morata biti starša potrpežljiva, obenem pa odločna, ko pomagata izgubljenemu otroku?

• Kako lahko drugi v občini pomagajo izgubljenemu mlademu, da se vrne?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 15]

Za razvijanje tesne vezi z Jehovom je življenjsko pomembno brati Božjo Besedo

[Slika na strani 15]

Iskrena molitev staršev lahko otrokom pomaga občutiti osebno vez med starši in Jehovom

[Slika na strani 17]

Ko se izgubljeni sin ‚spametuje‘, ga prisrčno sprejmite

[Slika na strani 18]

S pozitivnim ravnanjem pomagajte otroku, da se vrne k Jehovu