Oživljajoča voda priteka v Ande

Andsko gorovje teče po sredi Peruja in tako deli to deželo na izsušeno obalno področje na zahodu ter bujno in soparno džunglo na vzhodu. Na tem gorskem hrbtu živi več kot tretjina 27-milijonskega perujskega prebivalstva. Prebivajo tako na visokih planotah in strmih pobočjih Andov kakor tudi v navidez brezdanjih soteskah in rodovitnih dolinah tega gorovja.

 ZARADI skalnate verige Andov zunanji vplivi teže prodirajo, tako da so milijoni tam živečih nekako izolirani, dogodki in razvoj zunaj njihovega področja pa nanje večinoma ne vplivajo.

Vasice so se zaradi dostopa do vode, potrebne za pridelke in črede lam, alpak, vikunj ter ovac, pojavile vzdolž potokov. Vendar je še ena vrsta za življenje pomembne vode, ki priteka v Ande, osvežilna duhovna voda, ki prihaja od Jehova, ‚vira živih vodá‘. (Jeremija 2:13) Bog po svojih Pričah pomaga ljudem, ki prebivajo visoko v Andih, da si pridobijo točno spoznanje o njem in njegovih namenih. (Izaija 12:3; Janez 17:3)

Božja volja je, da »se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice«, zato si ti strežniki na vso moč prizadevajo z oživljajočim biblijskim sporočilom obiskati težko dosegljive skupnosti. (1. Timoteju 2:4) To sporočilo, ki temelji na Bibliji, je poučno in plemenito. Odkritosrčne domačine osvobaja praznoverja, običajev in zamisli, zaradi katerih so v strahu pred umrlimi, hudobnimi duhovi in naravnimi silami. Še pomembnejše pa je, da jim to sporočilo daje veličastno upanje na neskončno življenje na rajski zemlji.

Napeti moči

Kraljestveni oznanjevalci, ki obiščejo ta oddaljena področja, se morajo marsičemu prilagoditi. Da bi biblijski učitelji dosegli srce ljudi, je nujno, da nekoliko poznajo kečvanščino ali ajmaranščino, tamkajšnja jezika.

Priti do vasi v Andih ni lahko. Železnic je malo. Vožnja je nevarna in nanjo vpliva slabo vreme ter svojevrstno površje. Kako torej Priče dosežejo ljudi s kraljestvenim sporočilom?

Pogumni oznanjevalci dobre novice so sprejeli izziv in odgovorili v duhu preroka Izaija: »Glej, jaz; pošlji me!« (Izaija 6:8) S tremi bivalniki so potovali na severne, osrednje in južne dele. Goreči pionirji, oziroma polnočasni strežniki, so se opremili s precej škatlami biblij in biblijske literature ter tako med prijazne, gostoljubne in odkritosrčne ljudi, ki tam živijo, posejali seme biblijske resnice.

Ovinki gorskih poti so še posebno nevarni. Nekatere od njih se z vozili ne da zvoziti v prvem poizkusu. Pri nekem takem zavoju je misijonar, ki je sedel na zadnjem sedežu avtobusa, pogledal skozi okno in opazil, da je bilo zadnje kolo prav na robu prepada, globokega več kot 190 metrov! Zaprl je oči, dokler ni avtobus ponovno speljal naprej.

Nekatere ceste so v slabem stanju in zelo ozke. Nekoč je med vožnjo po takem razgibanem terenu nekemu bivalniku, ko se je spuščal po ozki cesti, nasproti pripeljal tovornjak. Bivalnik se je moral vzvratno vrniti navzgor, in sicer do kraja, kjer sta potem lahko obe vozili komaj speljali eno mimo drugega.

Vendar so bili rezultati takšnega vztrajnega prizadevanja izredni. Ali bi želeli zvedeti kaj več o teh prizadevanjih?

»Zalivanje« jezera Titikaka

Jezero Titikaka, ki leži v kotlini Andskega gorovja na 3800 metrih nadmorske višine, je najvišje plovno jezero na svetu. Izpod s snegom pokritih vršacev, nekateri so višji od 6400 metrov, izvira večina od 25 rek, ki se izlivajo v to jezero. Zaradi visoke nadmorske višine je podnebje mrzlo in kdor ni od tam, se mora spoprijeti z višinsko boleznijo.

Pred nekaj časa se je skupina pionirjev, ki govorijo kečvanščino in ajmaranščino, odpravila na otoka Amantani in Taquile  na jezeru Titikaka. S seboj so vzeli diapozitive, da bi jih predstavili v govoru »Cerkve od blizu«, odkrit pregled laži tako imenovanega krščanstva. Odziv je bil dober. Neki moški je bratom izrekel prisrčno dobrodošlico in jim ponudil prostorno sobo v svojem domu, da bi lahko tam začasno bivali in poučevali o Bibliji.

Prvi shod na Amantaniju je pritegnil 100 ljudi, na Taquilu pa jih je bilo na shodu navzočih 140. Predstavitev je bila v kečvanščini. Neki par, ki je prej živel na celini, je dejal: »Bil je že čas, da se nas Jehovove priče spomnite. Molili smo, da bi prišli.«

Z dobro novico se je, poleg teh dveh večjih otokov, doseglo še nekatere druge od približno 40 »plavajočih« otočkov jezera Titikaka. Plavajoči otočki? Da, narejeni so iz totore, trstičja, ki raste v nekaterih plitvinah jezera. Totora poganja v vodi in zraste nad njeno gladino. Domačini pri izdelavi otočka upognejo trstičje, ki je še vedno ukoreninjeno na jezerskem dnu, ter ga prepletejo v ploščad, ki jo nato natlačijo z blatom in utrdijo z dodatnim narezanim trstjem. Ljudje živijo v kočah iz trstja na tej ploščadi.

Jehovove priče so si priskrbeli čoln, da lahko oznanjujejo ljudem na otočkih jezera Titikaka. V čolnu je prostora za 16 ljudi. Ko Priče privežejo čoln na plavajoči otoček, se po trstični ploščadi odpravijo od bivališča do bivališča. Pravijo, da ponavadi pod nogami čutijo rahlo valovanje. To ni kraj za tiste, ki so nagnjeni k morski bolezni!

Ajmaransko govoreče prebivalstvo pa prebiva v številnih skupnostih in vaseh vzdolž obale in na polotokih, ki molijo v jezero. Do njih se laže pride s čolnom kakor peš. Tako ocenjujejo, da na področju, kamor se s takšnimi čolni prinaša kraljestveno sporočilo, živi blizu 400.000 ljudi. Ti čolni bodo pluli še kar nekaj časa.

Pogasiti duhovno žejo

Flavio je živel v vasi Santa Lucía, blizu Juliace v Andih. V evangeličanski cerkvi so ga učili nauk o peklenskem ognju. Veliko let je živel v strahu pred takšno večno ognjeno kaznijo. Večkrat je razmišljal, kako lahko Bog ljubezni v nedogled muči ljudi v ognju. Ko je Tito, polnočasni strežnik Jehovovih prič, obiskal to vas, se je oglasil pri Flaviu.

Eno od prvih vprašanj, ki mu jih je Flavio postavil, je bilo: »Ali vaša religija uči, da se ljudje mučijo v peklenskem ognju?« Tito mu je odgovoril, da je taka zamisel Stvarniku odvratna in sramoti ime Jehova, Boga ljubezni. Iz njegove Biblije mu je pokazal, da se mrtvi ničesar ne zavedajo ter da čakajo na zemeljsko vstajenje pod Božjim kraljestvom. (Propovednik 9:5; Janez 5:28, 29) To je bila za Flavia presenetljiva novica. Takoj je sprejel biblijski pouk in kmalu postal krščen kristjan.

Hvaležna vas

Zamislite si, kako vznemirljivo je prinesti Sveto pismo med vaščane, ki nikoli prej niso videli Biblije, ali pa oznanjevati po vaseh, kjer ljudje še niso slišali za Jehovove priče oziroma za dobro novico, o kateri oni pričujejo! To so doživele tri sestre pionirke, Rosa, Alicia ter Cecilia, ki so oznanjevale v vaseh Izcuchaca in Conayca, na več kot 3600 metrih nadmorske višine v osrednjem Peruju.

Ob prihodu v prvo vas, niso imele kje stanovati. Govorile so s krajevnim policijskim komandirjem in mu pojasnile namen obiska.  Rezultat? Dovolil jim je, da so lahko prenočile na policijski postaji. Naslednjega dne so pionirke lahko našle trajnejše bivališče, ki je postalo središče njihovega delovanja.

Kmalu je prišel čas za letno slovesnost v spomin na Kristusovo smrt. Pionirke so obiskale vse hiše v vasi Izcuchaca, razdelile mnogo biblij in pričele številne biblijske pouke. Pred spominsko slovesnostjo so razposlale vabila na ta dogodek, v katerih je bil pojasnjen namen praznovanja in pomen simbolov, ki se jih uporablja med spominsko slovesnostjo. Povabile so skupino bratov, da bi jim pomagali ob tej priložnosti, in eden od njih je imel govor. Kakšno veselje je bilo na tem posebnem dogodku videti 50 navzočih iz vasice! Prvič so lahko razumeli, kaj Gospodova večerja zares pomeni. Pa tudi kako dragoceno je bilo zanje držati v rokah Božjo Besedo!

Osvoboditev izpod težkih bremen

Prinesti osvežilno vodo biblijske resnice ujetnikom krive vere je vedno radostno doživetje. Pisac je bila trdnjava staroveškega inkovskega imperija. Večino tamkajšnjih prebivalcev danes učijo nesvetopisemski nauk o peklenskem ognju. Njihovi duhovniki jim govorijo, da ne bodo mogli v nebesa brez njihovega posredovanja.

Razumljivo je, da so takšni ljudje žejni osvežilne vode biblijske resnice. Ko je Santiago, polnočasni strežnik Jehovovih prič, oznanjeval po hišah, je lahko nekemu moškemu pojasnil, da je pravičnim namenjeno življenje na rajski zemlji. (Psalm 37:11) Santiago mu je iz Biblije pokazal, da bodo mrtvi obujeni in da se bo človeštvo poučevalo o popolnih Jehovovih poteh, z upanjem na večno življenje. (Izaija 11:9) Moški je bil do tedaj predan katoličan, ki se je vpletal v spiritizem ter je rad pil. Sedaj pa je imel na Bibliji temelječe upanje in smoter v življenju: živeti v raju. Zažgal je vse svoje spiritistične predmete in nehal popivati. Zbral je družino in sprejel biblijski pouk. Sčasoma so se vsi v družini posvetili Bogu Jehovu in krstili.

Dobrodošla gostoljubnost

Ljudje, ki žive v gorah, so zelo gostoljubni. Čeprav so njihovi domovi skromni in sami nimajo veliko sredstev, obiskovalcem ponudijo to, kar imajo. Morda je gostitelj, preden se je poučil o visokih biblijskih merilih, obiskovalcu ponudil liste koke, da bi jih med pogovorom žvečil. Toda ko je postal Priča, je lahko ponudil žlico sladkorja, kar je na odmaknjenih področjih enakovredno listom koke.

Neki brat je prosil misijonarja, da ga pospremi na ponovni obisk. Po napornem vzpenjanju po strmi gorski poti sta se hišnemu gospodarju najavila tako, da sta zaploskala. Povabili so ju v hišo s slamnato streho in morala sta se skloniti, da sta lahko vstopila skozi nizek vhod. Previdno sta stopala okrog sredine blatnih tal, kjer je mati izkopala jamo, jo natlačila z odejo in vanjo položila svojega otročička. Ker se iz nje ni mogel izkobacati, se je zadovoljil z veselim žlobudranjem, medtem ko so se odrasli pogovarjali. Po živahni razpravi o blagoslovih Kraljestva je žena prinesla visoko posodo s krajevno pijačo. Brata sta kmalu nadaljevala pot in se spuščala po pobočju, da bi obiskala še druge.

Obilna žetev

Sedaj je v tem predelu približno sto odročnih skupin z več kot tisoč ljudmi, ki preučujejo Biblijo z Jehovovimi pričami. Tem skupinam so iz Lime poslali diplomante Strežnospopolnjevalne šole, da bi jim pomagali postati občine. Ljudem pravega srca, ki so bili tako dolgo ujeti v krivo vero in praznoverje, je dobra novica o Kraljestvu prinesla svobodo! (Janez 8:32) Njihova žeja po vodi resnice je potešena.

[Slika na strani 10]

Pričevanje na »plavajočih« otočkih jezera Titikaka