Varujte svoje srce
Varujte svoje srce
»Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj [varuj, SSP] srce svoje, kajti v njem so viri življenja.« (PREGOVORI 4:23)
1., 2. Zakaj moramo varovati svoje srce?
STAREJŠI mož na nekem karibskem otoku je po orkanu stopil iz svojega zavetja. Ko je opazoval razdejanje okoli sebe, je videl, da mogočnega drevesa, ki je desetletja stalo ob vhodnih vratih, ni bilo več. ‚Kako se je lahko to zgodilo,‘ se je spraševal, ‚ko pa so manjša drevesa v bližini preživela?‘ Ko si je ogledal štor padlega drevesa, je dobil odgovor. Notranjost na zunaj trdnega drevesa je strohnela, nevihta pa je to nevidno kvarnost samo razkrila.
2 Kako žalostno je, kadar pravi častilec, ki je videti trdno ukoreninjen v krščanskem življenju, popusti v preizkušnji vere! V Bibliji upravičeno piše, da je »misel srca človekovega [. . .] huda od mladosti njegove«. (1. Mojzesova 8:21) To pomeni, da je brez nenehne pazljivosti lahko tudi najboljše srce zapeljano k slabemu. Ker ni nobeno nepopolno človeško srce neobčutljivo za kvarljivost, moramo resno vzeti tale nasvet: »Bolj nego vse, kar je stražiti, čuvaj [varuj, SSP] srce svoje.« (Pregovori 4:23) Kako torej lahko varujemo svoje figurativno srce?
Redni pregledi so nujni!
3., 4. a) Kaj se lahko vprašamo glede dobesednega srca? b) Kaj nam bo pomagalo preiskati naše figurativno srce?
3 Če greste k zdravniku, da vam pregleda telo, vam bo verjetno preiskal srce. Ali vaše splošno zdravje, tudi srce, nakazuje, da dobivate dovolj hranljivih snovi? Kako je z vašim krvnim pritiskom? Ali je vaš srčni utrip enakomeren in močan? Ali se dovolj gibate? Ali je vaše srce pod prevelikim stresom?
4 Če naj bi redno pregledovali dobesedno srce, kako je potem z vašim figurativnim srcem? Jehova ga preiskuje. (1. letopisov 29:17) In to naj bi delali tudi mi. Kako pa? Vprašajmo se kaj takšnega: Ali moje srce dobiva dovolj duhovne hrane z rednim osebnim preučevanjem in obiskovanjem shodov? (Psalm 1:1, 2; Hebrejcem 10:24, 25) Ali je Jehovovo sporočilo v mojem srcu in je tam kakor »goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh«, ki me spodbuja, da sodelujem v oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev? (Jeremija 20:9; Matevž 28:19, 20; Rimljanom 1:15, 16) Ali sem spodbujen, da si močno prizadevam in, ko je le mogoče, sodelujem v kateri obliki polnočasne strežbe? (Lukež 13:24, SSP) Kakšnemu okolju izpostavljam svoje figurativno srce? Ali iščem družbo takih, katerih srce je združeno v pravem čaščenju? (Pregovori 13:20; 1. Korinčanom 15:33) Da bi le hitro opazili kakršno koli slabost in takoj ukrepali, da bi stvari popravili!
5. Kaj dobrega lahko prinesejo preizkušnje vere?
5 Pogosto doživimo preizkušnje vere. Tako dobimo priložnost, da vidimo, kakšno je stanje našega srca. Mojzes je Izraelcem tik pred vstopom v Obljubljeno deželo rekel: ‚GOSPOD, tvoj Bog, te je vodil teh štirideset let po puščavi, da bi te ponižal in izkusil, da spozna, kaj je v tvojem srcu, ali boš držal njegove zapovedi ali ne.‘ (5. Mojzesova 8:2) Ali nismo pogosto presenečeni nad občutki, željami ali nad tem, kako se odzovemo, ko pridemo v nepričakovane okoliščine oziroma skušnjave? Ob preizkušnjah, ki jih Jehova dovoli, se nedvomno lahko pričnemo zavedati naših napak, kar nam omogoči, da se izboljšamo. (Jakob 1:2–4) Da le ob preizkušnjah nikoli ne bi zanemarili premišljevanja in molitve!
Kaj odkrivajo naše besede?
6. Kaj o našem srcu lahko odkrivajo teme, o katerih radi razpravljamo?
6 Kako lahko ugotovimo, kaj čuvamo v našem srcu? Jezus je rekel: »Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada srca svojega dobro, hudobnež pa prinaša iz hudega zaklada hudobno; kajti usta njegova govore iz preobilosti srca.« (Lukež 6:45) To, o čemer se navadno pogovarjamo, dobro kaže, na kaj je naravnano naše srce. Ali se pogosto pogovarjamo o gmotnih rečeh in dosežkih v svetu? Ali se naši pogovori navadno vrtijo okoli duhovnih reči in teokratičnih ciljev? Ali ljubeče težimo k temu, da raje pokrivamo napake drugih, kakor da jih razglašamo? (Pregovori 10:11, 12) Ali radi veliko govorimo o ljudeh in tem, kaj se dogaja z njimi, toda le malo o načelih in mislih? Ali je to lahko znamenje, da se neprimerno zanimamo za osebne zadeve drugih? (1. Petrov 4:15)
7. Kaj se o varovanju srca lahko naučimo iz poročila o Jožefovih desetih bratih?
7 Razmislimo o tem, kaj se je zgodilo v neki veliki družini. Jakobovih deset najstarejših sinov ‚ni moglo prijazno govoriti‘ (SSP) z mlajšim bratom Jožefom. Zakaj? Bili so ljubosumni, ker je bil očetov najljubši sin. Pozneje, ko je bil Jožef blagoslovljen s sanjami od Boga, kar je dokazovalo, da mu je Jehova naklonjen, so »ga še bolj sovražili«. (1. Mojzesova 37:4, 5, 11) Brata so brezsrčno prodali v suženjstvo. Nato pa so svoj prestopek skušali prikriti tako, da so očeta zavedli v mišljenje, da je Jožefa ubila divja žival. Ob tisti priložnosti deset Jožefovih bratov ni varovalo svojega srca. Če radi kritiziramo druge – ali je to morda znamenje nevoščljivosti oziroma ljubosumja v našem srcu? Biti moramo pazljivi, da preiskujemo, kaj prihaja iz naših ust, in hitro izkoreninimo napačne nagibe.
8. Kaj nam bo pomagalo preiskati srce, če podležemo temu, da se zlažemo?
8 »Ni mogoče, da bi Bog lagal,« toda nepopolni ljudje se nagibamo k laži. (Hebrejcem 6:18) »Vsi ljudje so lažnivci,« je tarnal psalmist. (Psalm 116:11) Celo apostol Peter je trikrat z lažjo zatajil Jezusa. (Matevž 26:69–75) Seveda moramo paziti, da se ogibamo laži, saj Jehova sovraži »jezik lažniv«. (Pregovori 6:16–19) Če bi se kdaj zgodilo, da bi podlegli temu, da se zlažemo, bi bilo dobro razčleniti, kaj je bil vzrok tega. Ali je to bil strah pred človekom? Ali pa strah pred kaznijo? Ali je bila korenina problema težnja, da bi ohranili svoj ugled, oziroma je šlo za čisto sebičnost? Naj je bil vzrok tak ali drugačen, kako primerno je, da o zadevi premislimo, svojo slabost ponižno priznamo, prosimo Jehova odpuščanja in poiščemo njegovo pomoč, da bi slabost premagali! Takšno pomoč morda najbolje priskrbijo ‚starešine cerkve‘. (Jakob 5:14)
9. Kaj lahko o našem srcu odkrivajo molitve?
9 Jehova je na prošnjo mladega kralja Salomona za modrost in spoznanje odgovoril: »Ker je to bilo v srcu tvojem in nisi prosil zakladov, bogastva in časti [. . .]: modrost in spoznanje je dano tebi, in še ti dam zakladov, bogastva in časti.« (2. letopisov 1:11, 12) Jehova je iz tega, za kar je Salomon prosil in za kar ni, vedel, kaj je Salomonu pri srcu. Kaj o našem srcu odkrivajo naše molitve Bogu? Ali razkrivajo, da smo željni spoznanja, modrosti in sprevidevnosti (NW)? (Pregovori 2:1–6; Matevž 5:3) Ali nam je pri srcu delo v prid Kraljestva? (Matevž 6:9, 10) Če so naše molitve postale mehanične in površne, je to lahko znak, da si moramo vzeti čas za poglobljeno premišljevanje o Jehovovih delih. (Psalm 103:2, SSP) Vsi kristjani bi morali budno sprevidevati, kaj odkrivajo njihove molitve.
Kaj kažejo naša dejanja?
10., 11. a) Od kod izvirata prešuštvo in nečistovanje? b) Kaj nam bo pomagalo, da ne bomo ‚prešuštvovali v srcu‘?
10 Pravijo, da so dejanja glasnejša od besed. Naša dejanja nedvomno veliko povedo o tem, kakšni smo znotraj. Na primer, varovati srce glede morale ne pomeni samo ogibati se nečistovanja oziroma prešuštva. Jezus je v svojem govoru na gori dejal: »Vsak, kdor pogleda ženo, da si je poželi, je že prešeštvoval ž njo v srcu svojem.« (Matevž 5:28) Kako se lahko ognemo prešuštvu tudi v svojem srcu?
11 Poročenim krščanskim moškim in ženskam je dal zgled zvesti očak Job. Job je v vsakdanjem življenju nedvomno imel opravka z mlajšimi ženskami in jim tudi prijazno pomagal, če so potrebovale pomoč. Toda za tega značajnega moža je bilo popolnoma nesprejemljivo, da bi se zanje romantično zanimal. Zakaj? Ker je že prej trdno sklenil, da na ženske ne bo gledal s poželjivostjo. »Zavezo sem sklenil s svojimi očmi,« je rekel. »Kako bi se bil smel ozirati po devici?« (Job 31:1) Tudi mi naj bi sklenili podobno zavezo s svojimi očmi in varovali svoje srce.
12. Kako lahko v zvezi z varovanjem svojega srca udejanjate to, kar je zapisano v Lukeževem evangeliju 16:10?
12 »Kdor je v najmanjšem zvest, je zvest tudi v velikem,« je izjavil Božji Sin, »in kdor je v najmanjšem krivičen, je krivičen tudi v velikem.« (Lukež 16:10) Da, morali bi preiskati, kako se vedemo v že dozdevno majhnih, vsakdanjih rečeh, tudi v zasebnosti našega doma. (Psalm 101:2) Ali ko doma sedimo in gledamo televizijo oziroma smo povezani z internetom, pazimo, da ravnamo po svetopisemskem svarilu, »nesramnost pa in sleherna nečistost ali lakomnost naj se še imenuje ne med vami, kakor se spodobi svetim, tudi ne nečedno vedenje in nespametne besede ali norčevanje, kar je nespodobno«? (Efežanom 5:3, 4) Kako pa je z nasiljem, morda dostopnim po televiziji ali video igrah? »GOSPOD preizkuša [preiskuje, AC] pravičnega in krivičnega,« je rekel psalmist, »tistega, ki ljubi nasilje, sovraži njegova duša.« (Psalm 11:5, SSP)
13. Katero svarilo je ustrezno, ko razmišljamo o tem, kar izhaja iz našega srca?
13 »Varljivo je srce nad vse in hudo popačeno,« je svaril Jeremija. (Jeremija 17:9) Kako je to srce varljivo, se lahko pokaže, kadar opravičujemo svoje zmote, pomanjšujemo slabosti, odmišljamo resne osebnostne napake ali pa napihujemo svoje dosežke. Popačeno srce je zmožno tudi postati dvolično – ko priliznjene ustnice govorijo eno, dejanja pa drugo. (Psalm 12:2; Pregovori 23:7) Kako važno je, da smo pri preiskovanju tega, kar izhaja iz srca, pošteni!
Ali je naše oko preprosto?
14., 15. a) Kaj je »preprosto« oko? b) Kako nam ohranjanje preprostega očesa pomaga varovati srce?
14 »Svetilo telesu je oko,« je rekel Jezus. In dodal: »Če je torej oko tvoje zdravo [preprosto, NW], bo svetlo vse telo tvoje.« (Matevž 6:22) Preprosto oko je osredinjeno na en sam cilj ali namen, nič ga ne odvrne oziroma zapelje kam drugam. Prav zares, naše oko naj bi bilo osredinjeno na to, da bi ‚iskali najprej Božjega kraljestva in njegove [Božje] pravičnosti‘. (Matevž 6:33) Kaj pa se lahko zgodi z našim figurativnim srcem, če ne ohranimo preprostega očesa?
15 Razmislimo denimo o skrbi za preživljanje. Skrbeti za potrebe družine je krščanska zahteva. (1. Timoteju 5:8) Kaj pa, če smo v skušnjavi zaradi želje, da bi, kar se tiče hrane, obleke, strehe nad glavo in drugih reči, imeli najnovejše, najboljše in najbolj iskano? Ali ne bi to resnično zasužnjilo našega srca in uma ter povzročilo, da bi častili Boga z razdvojenim srcem? (Psalm 119:113, SSP; Rimljanom 16:18) Zakaj naj bi nas skrb za telesne potrebe tako prevzela, da bi se naše življenje vrtelo samo okoli družine, posla in gmotnih reči? Spomnimo se na navdihnjeni nasvet: »Pazite [. . .] nase, da ne bodo kdaj vaša srca obtežena s požrešnostjo in pijanstvom in skrbmi tega življenja, in vas ne zadene ta dan iznenada kakor zanka. Kajti takó pride na vse, ki prebivajo na licu vse zemlje.« (Lukež 21:34, 35)
16. Kaj je Jezus svetoval glede očesa in zakaj?
16 Oko je pomembna komunikacijska povezava z mislimi in srcem. Tisto, na kar se osredinja, lahko močno vpliva na naše misli, čustva in dejanja. Ko je Jezus govoril o moči skušnjave, povezane z vidom, je v slikovitem jeziku dejal: »Če te pa desno tvoje oko pohujšuje, izderi ga in vrzi od sebe; kajti bolje ti je, da pogine eden udov tvojih, nego da bo vse telo tvoje vrženo v pekel.« (Matevž 5:29) Preprečiti moramo, da bi bilo oko usmerjeno na reči, ki niso primerne. Ne smemo mu na primer dovoliti, da bi se ukvarjalo z gradivom, namenjenim temu, da bi vzbudilo oziroma razvnelo nedovoljene strasti in želje.
17. Kako nam ravnanje po Listu Kološanom 3:5 pomaga varovati srce?
17 Seveda pa vid ni naše edino čutilo, ki nas povezuje z zunanjim svetom. Svojo vlogo imajo tudi druga čutila, kot sta tip in sluh, varovati pa moramo tudi druge ustrezne ude. Apostol Pavel je opominjal: »Morite torej ude svoje, ki so na zemlji: nesramnost, nečistost, strast, hudo poželenje in lakomnost, ki je malikovanje.« (Kološanom 3:5)
18. Kaj bi morali storiti v zvezi z neprimernimi mislimi?
18 Neprimerna želja lahko izvira iz skritih kotičkov našega uma. Če se z njo ukvarjamo, nam to navadno pospeši napačno željo in vpliva na srce. »Potem, ko želja spočne, rodi greh.« (Jakob 1:14, 15) Mnogi priznavajo, da se tako pogosto prične samozadovoljevanje. Kako važno je, da si nenehno polnimo um z duhovnimi stvarmi! (Filipljanom 4:8) Če pa vendarle pomislimo na kaj napačnega, bi si takšno misel morali prizadevati odpraviti.
‚Služi Jehovu z nerazdeljenim srcem‘
19., 20. Kako lahko uspešno služimo Jehovu z nerazdeljenim srcem?
19 Kralj David je v starosti svojemu sinu rekel: »Salomon, sin moj, spoznaj Boga, ki je Bog očeta tvojega, in mu služi z nerazdeljenim srcem in z radovoljnim duhom! Kajti GOSPOD preiskuje vsa srca in razume vse naklepe misli.« (1. letopisov 28:9) Sam Salomon je molil za »poslušno srce«. (1. kraljev 3:9, SSP) Toda pred njim je bil izziv – ohraniti takšno srce vse življenje.
20 Če želimo v tem uspeti, ni dovolj, da samo pridobimo srce, ki je po Jehovovi volji, moramo ga tudi obvarovati. Da bi to dosegli, moramo opomine Božje Besede hraniti v srcu, »v globočini srca«. (Pregovori 4:20–22) Poleg tega naj nam pride v navado, da svoje srce preiskujemo in z molitvijo premišljujemo o tem, kaj odkrivajo naše besede in dejanja. Koliko pa je vredno takšno razmišljanje, če ne iščemo iskreno Jehovove pomoči, da bi popravili kakršno koli slabost, ki smo jo odkrili? In kako pomembno je, da pozorno pazimo na to, kaj sprejemamo vase skozi naša čutila! Ko tako ravnamo, imamo zagotovilo, da ‚bo mir Božji, ki presega ves razum, čuval in ohranil srca naša in misli naše v Kristusu Jezusu‘. (Filipljanom 4:6, 7) Da, bodimo odločeni, da bomo varovali svoje srce bolj kot kar koli drugega in služili Jehovu z nerazdeljenim srcem.
Ali se spomnite?
• Zakaj je pomembno varovati srce?
• Kako nam razčlenjevanje tega, kar rečemo, pomaga varovati srce?
• Zakaj naj bi ohranili »preprosto« oko?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 23]
O čem se navadno pogovarjamo v terenski službi, na shodih in doma?
[Slike na strani 25]
Preprostega očesa nič ne odvrne