»Jehovov blagoslov je ta, ki bogatí«

VSI si želimo biti blagoslovljeni. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je blagoslov nekaj, »kar povzroča srečo, korist«. Jehova daje »vsak dober dar in vsako popolno darilo«, zato vsak resničen, trajen blagoslov izvira od našega ljubečega Stvarnika. (Jakob 1:17) Jehova bogato blagoslavlja vse človeštvo, celo tiste, ki ga ne poznajo. Jezus je o svojem Očetu dejal: »On veleva solncu svojemu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, in daje dež pravičnim in nepravičnim.« (Matevž 5:45) Vendar pa se Jehova še posebej zanima za tiste, ki ga ljubijo. (5. Mojzesova 28:1–14; Job 1:1; 42:12)

Psalmist je napisal: ‚GOSPOD dobrega ne krati njim, ki hodijo v popolnosti [brezgrajnosti, NW].‘ (Psalm 84:11) Da, tisti, ki služijo Jehovu, imajo bogato, smiselno življenje. Zavedajo se tega, da je ‚Jehovov blagoslov ta, ki bogatí, in On k njemu ne pridaja nobene bolečine‘. V Bibliji prav tako piše: »Blagoslovljenci Božji podedujejo deželo [zemljo, NW].« (Pregovori 10:22, NW; Psalm 37:22, 29) Kakšen blagoslov bo to!

Kako pa lahko prejmemo Jehovov blagoslov? Med drugim tako, da razvijamo lastnosti, ki Mu ugajajo. (5. Mojzesova 30:16, 19, 20; Miha 6:8) To vidimo iz zgleda treh starodavnih Jehovovih služabnikov.

Jehova blagoslavlja svoje služabnike

Noe je bil izjemen Božji služabnik. V Prvi Mojzesovi knjigi 6:8 beremo: »Noe je našel milost v očeh GOSPODOVIH.« Zakaj pa? Ker je bil poslušen. Pripoved pravi: »Z Bogom je hodil Noe.« Noe se je ravnal po Jehovovih pravičnih načelih in poslušal njegove zapovedi. Ko se je svet utapljal v nasilju in pokvarjenosti, je Noeta srce navedlo k temu, da je ‚vse storil prav tako, kakor mu je zapovedal Bog‘. (1. Mojzesova 6:9, 22) Rezultat tega je bil, da mu je Jehova naročil, naj naredi »barko u rešenje hiše svoje«. (Hebrejcem 11:7) Tako so Noe in njegova družina, po njih pa tudi človeški rod, preživeli uničenje tistega pokolenja. In Noe je umrl z upanjem, da bo vstal z obetom na večno življenje na rajski zemlji. Kako bogato je bil blagoslovljen!

Tudi Abraham je imel lastnosti, ki so ugajale Jehovu. Od teh je bila najvidnejša vera. (Hebrejcem 11:8–10) Abraham se je odpovedal udobnemu življenju v Uru in kasneje v Haranu, ker je verjel v Jehovovo obljubo, da se bo njegovo seme pomnožilo in bodo po njem blagoslovljeni vsi narodi. (1. Mojzesova 12:2, 3) Kljub mnogim letom preizkušenj je bil za svojo vero nagrajen, ko se mu je rodil sin Izak. Abraham je po njem postal prednik Božjega izvoljenega naroda, Izraela, in navsezadnje tudi Mesija. (Rimljanom 4:19–21) Še več, Abraham je »oče vsem, ki verujejo«, in imenovan je bil »prijatelj Božji«. (Rimljanom 4:11; Jakob 2:23; Galatom 3:7, 29) Živel je zares smiselno  življenje ter bil bogato blagoslovljen!

Razmislite tudi o zvestem možu Mojzesu. Ena od njegovih izrednih lastnosti je bila ta, da je cenil duhovne reči. Odpovedal se je vsemu bogastvu Egipta ter bil »stanoviten [. . .], kakor da bi videl Nevidnega«. (Hebrejcem 11:27) Po 40 letih v Madianu se je kot starec vrnil v Egipt in stopil pred najvišjo oblast tistega časa, pred faraona, da bi zahteval svobodo za svoje brate. (2. Mojzesova 7:1–7) Bil je priča desetim nadlogam, razdelitvi Rdečega morja ter uničenju faraonove vojske. Jehova je po njem dal Izraelu Postavo in po njem tudi sklenil zavezo s tem novim narodom. Mojzes je izraelski narod 40 let vodil po pustinji. Njegovo življenje je imelo resnični smisel in užival je dragocene službene naloge.

Blagoslovi v današnjem času

Te pripovedi kažejo, da je življenje tistih, ki služijo Bogu, zares smiselno. Kadar Jehovovo ljudstvo razvija poslušnost, vero, cenjenje duhovnih reči in podobne lastnosti, je bogato blagoslovljeno.

Kako vse pa smo blagoslovljeni? Medtem ko milijoni v tako imenovanem krščanstvu trpijo zaradi duhovne lakote, lahko mi ‚žarimo od veselja spričo GOSPODOVE dobrote‘. (Jeremija  31:12, SSP) Jehova nam po Jezusu Kristusu ter ‚zvestem in preudarnem sužnju‘ daje obilje duhovne hrane, ki nam pomaga ostati na ‚poti, ki vodi v življenje‘. (Matevž 7:13, 14; 24:45, NW; Janez 17:3) Še en bogat blagoslov je druženje z našo krščansko bratovščino. To, da smo na shodih ter ob drugih priložnostih skupaj s sočastilci, ki dokazujejo ljubezen in si iskreno prizadevajo obleči ‚novo osebnost‘, je vir velike sreče. (Kološanom 3:8–10, NW; Psalm 133:1) Toda naš največji blagoslov je dragocena prednost, da lahko imamo oseben odnos z Bogom Jehovom ter da hodimo po stopinjah njegovega Sina, Kristusa Jezusa. (Rimljanom 5:1, 8; Filipljanom 3:8)

S premišljevanjem o takšnih blagoslovih jasno spoznavamo, kako zelo dragoceno je naše služenje Bogu. Morda razmišljamo o Jezusovi priliki o trgovcu, ki je iskal lepe bisere. Jezus je o tem možu dejal: »Ko najde eden dragocen biser, gre in proda vse, kar ima, in ga kupi.« (Matevž 13:46) Nedvomno tudi mi čutimo tako glede našega odnosa z Bogom, glede prednosti, da mu služimo, naše krščanske družbe, našega krščanskega upanja ter vseh drugih blagoslovov, povezanih z našo vero. V našem življenju ni nič dragocenejšega od tega.

Povrnimo Jehovu

Ker se zavedamo, da Jehova daje vsako dobro darilo, nas to v srcu spodbuja k temu, da izrazimo hvaležnost za prejete blagoslove. Kako lahko to storimo? En način je ta, da še  drugim pomagamo uživati te iste blagoslove. (Matevž 28:19) V več kot 230 deželah Jehovove priče prav s tem namenom marljivo obiskujejo svoje bližnje. Pri tem porabljajo svoja omejena sredstva – čas, energijo in gmotne dobrine – da bi pomagali drugim ‚priti do spoznanja resnice‘. (1. Timoteju 2:4)

Razmislite o dveh pionirjih, ki živita v Glendaleu v Kaliforniji (ZDA). Vsako soboto zjutraj obiščeta zvezni zapor, pri čemer v obe smeri prepotujeta približno 100 kilometrov. Čeprav lahko ob vsakem obisku preživita z zaporniki le nekaj ur, jima to ne jemlje poguma. Eden od njiju pravi: »Tako nagrajujoče je služiti na tem edinstvenem področju. To delo opravljava z velikim veseljem. Zanima se toliko ljudi, da težko ohranjava stik z vsemi. Trenutno preučujeva s petimi ljudmi, za biblijski pouk pa so zaprosili še štirje.«

Goreči krščanski strežniki se z veseljem brezplačno dajejo na razpolago, da bi opravljali to življenje rešujoče delo. Odsevajo stališče Jezusa, ki je dejal: »Brezplačno ste prejeli, brezplačno dajajte.« (Matevž 10:8) V podobni nesebični službi sodeluje po svetu na milijone ljudi, rezultat tega pa je, da se odzivajo množice odkritosrčnih posameznikov in postajajo učenci. Samo v zadnjih petih letih je skoraj 1,7 milijona ljudi posvetilo svoje življenje Jehovu. Da bi se zadostilo potrebam tega nenehnega širjenja, je treba izdelovati Biblije in na njej temelječe publikacije ter graditi nove kraljestvene dvorane in druge prostore za čaščenje. Od kod pa prihaja denar, da se lahko zadosti tem potrebam? Izključno iz prostovoljnih prispevkov.

V nekaterih delih sveta se morajo mnogi zaradi slabih gospodarskih razmer močno truditi, da bi za svojo družino priskrbeli že samo osnovne življenjske potrebščine. V reviji New Scientist je pisalo, da milijarda ljudi za hrano porabi najmanj 70 odstotkov svojega družinskega prihodka. Mnogo naših krščanskih bratov in sester živi v takšnih razmerah. Brez pomoči sovernikov si enostavno ne bi mogli privoščiti krščanskih publikacij, ustreznih kraljestvenih dvoran in podobnega.

To seveda ne pomeni, da se takšni posamezniki zadovoljijo s tem, da drugi nosijo njihovo breme. Vendar pa potrebujejo pomoč. Ko je Mojzes Izraelce spodbujal, naj gmotno prispevajo, da bi se nekako zahvalili Jehovu za prejete blagoslove, je dejal: »Vsak naj da, kolikor more, primerno blagoslovu, ki ti ga je dodelil GOSPOD, tvoj Bog.« (5. Mojzesova 16:17) Zato je Jezus neko vdovo, ko je opazil, kako je v templju prispevala »dva novčiča zelo majhne vrednosti«, pohvalil svojim učencem. Naredila je, kar je mogla. (Lukež 21:2, 3, NW) Podobno kristjani v revnejših razmerah naredijo to, kar lahko. In če kje živijo v pomanjkanju, se jim lahko pomaga s prispevki sokristjanov, ki imajo več v gmotnem pogledu. (2. Korinčanom 8:13–15)

Ko tako vračamo Bogu, je pomembno, da to delamo s pravim vzgibom. (2. Korinčanom 8:12) Pavel je rekel: »Vsak naj da, kakor je v srcu namenil, ne z žalostjo ali po sili; kajti veselega dajalca ljubi Bog.« (2. Korinčanom 9:7) S tem ko velikodušno dajemo iz srca, podpiramo sedanje teokratično širjenje, pa tudi sami smo bolj radostni. (Dejanja 20:35)

To, da sodelujemo v oznanjevanju ter prostovoljno prispevamo, sta dva načina, s katerima lahko povrnemo Jehovu za blagoslove, ki nam jih naklanja. In kako spodbudno je vedeti, da Jehova želi blagosloviti še mnogo drugih iskrenih posameznikov, ki ga trenutno morda še ne poznajo! (2. Petrov 3:9) Zato v Božji službi svoja sredstva še naprej uporabljajmo tako, da bi našli odkritosrčne ljudi in jim pomagali razviti lastnosti, kot so poslušnost, vera in cenjenje. Tako se bomo veselili tega, da jim pomagamo ‚okusiti in videti, kako dober je GOSPOD‘. (Psalm 34:8)

[Okvir na straneh 28, 29]

Kako nekateri prostovoljno

PRISPEVAJO ZA KRALJESTVENO DELOVANJE

Mnogi prihranjen ali za to določen denar dajejo v prispevno škatlo z napisom »Prispevki za kraljestveno delovanje Skupnosti (Matevž 24:14)«.

Vsak mesec občine v Sloveniji pošljejo zbrani denar na glavni urad Jehovovih prič v Ljubljani. V Sloveniji lahko prostovoljne prispevke pošljete tudi neposredno na naslov: Jehovove priče, p.p. 2019, 1001 Ljubljana. Podarite lahko tudi nakit ali druge dragocenosti. Za podrobnosti, prosimo, vprašajte na glavni urad Jehovovih prič. Če želite potrdilo o darovanem prostovoljnem prispevku, ki ga boste uporabili pri davčni olajšavi, poleg čeka oziroma denarnega nakazila pošljite svoje ime in priimek ter naslov.

POGOJNI DAROVI

Jehovovim pričam lahko daste denar tudi pogojno, kar pomeni, da se lahko darovalcu denar vrne, če bi ga kdaj potreboval. Za podrobnosti, prosimo, vprašajte na glavni urad Jehovovih prič.

NAČRTOVANJE ZA DOBRODELNE NAMENE

Poleg denarnih darov brez pridržkov in pogojnih denarnih darov lahko v prid kraljestvene službe darujete tudi drugače, na primer:

Zavarovanje: Jehovove priče, Poljanska c. 77 a, se lahko določi za dediča police življenjskega zavarovanja ali police dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Bančni računi: Bančne račune, vezane vloge ali police dodatnega pokojninskega zavarovanja se lahko s pooblastilom zaupa ali pa ob smrti zapusti Jehovovim pričam, v skladu s krajevnimi bančnimi predpisi.

Delnice in obveznice: Lahko jih podarite Jehovovim pričam, Poljanska c. 77 a, Ljubljana.

Nepremičnine: Jehovovim pričam, Poljanska c. 77 a, Ljubljana, lahko podarite nepremičnine. Preden Skupnosti podarite kakršno koli nepremičnino, se z njo posvetujte.

Oporoke: Jehovovim pričam, Poljanska c. 77 a, Ljubljana, lahko volite imetje ali denar s pravnoveljavno oporoko. Izvod oporoke, prosimo, pošljite glavnemu uradu Jehovovih prič.

V Sloveniji se lahko za nadaljnje informacije obrnete na naslov: Jehovove priče, glavni urad, Poljanska c. 77 a, p.p. 2019, 1001 Ljubljana.

KAKO SE LAHKO POMAGA

Med Jehovovimi pričami je malo premožnih in danes se morajo mnogi spopadati z gospodarskimi težavami. Da bi posameznik, družina ali občina lahko kaj prispevali, je običajno treba načrtovati. Ko so kristjani v Judeji bili v stiski in so jim krščanski verniki v Korintu želeli pomagati, je apostol Pavel slednjim svetoval: »A glede sklada za svete storite tudi vi tako, kakor sem naredil za galacijske cerkve. Prvi dan po soboti naj vsak vas pri sebi deva na stran in spravlja po svojih dohodkih, da ne bode zbiranja šele takrat, kadar pridem.« (1. Korinčanom 16:1, 2)

Tako kot si nekdo od svojega denarja spravlja prihranke za nujne primere, lahko tudi Jehovove priče – posamezniki, družine ali občine – redno prispevajo določen znesek v prid pravega čaščenja. V resnici cele občine pogosto pošiljajo presežek denarja za kraljestveno delo. To naredijo tako, da sestavijo in sprejmejo resolucije. Pri podpiranju krščanskih oznanjevalskih dejavnosti po svetu lahko s svojimi osebnimi prispevki v ta namen sodelujejo tudi radodarni posamezniki. Zaradi takšnega pravilnega dajanja so srečnejši in zadovoljni so, ker vedo, da so naredili, kar morejo.

Vse prispevke, darovane Skupnosti, se zelo ceni; vse se uporabi za širjenje dobre novice o Božjem kraljestvu. S takšnimi sredstvi se denimo vzdržuje misijonarske domove in delo v raznih deželah. Vzdržuje se tudi tiskarne za tiskanje biblijske literature in se jih tam, kjer je potrebno, tudi širi. Po zaslugi takšnih prispevkov lahko potujoči okrajni in območni nadzorniki obiskujejo krščanske občine po vsem svetu ter duhovno pomagajo bratom v veri. (Rimljanom 1:11, 12) S temi prispevki se pomaga tudi vsem drugim, ki so v polnočasni službi.

Zgodnji zagovorniki pravega čaščenja so prejeli nebeški blagoslov, ker so častili Jehova s svojim premoženjem. In kako srečni so bili! Če danes enako podpiramo kraljestveno delo, bomo tudi mi bogato blagoslovljeni. Zato ,poslušajmo‘ svoje srce, ko nas navaja k temu, da bi naredili vse, kar je v naši moči.