Uničevalci dreves

V BIBLIJSKIH časih so na drevesa gledali kot na dragoceno blago. Ko je Abraham na primer kupil grob za svojo ljubljeno ženo Saro, so bila drevesa všteta v pogodbo o prepisu premoženja. (1. Mojzesova 23:15–18)

Tudi danes so drevesa močno cenjena, mednarodna pozornost pa je zelo usmerjena na varovanje gozdov. Knjiga State of the World 1998 pravi: »Čeprav so mnogi ljudje v severnejših deželah zaskrbljeni zaradi tropskih gozdov, se morda ne zavedajo, da so gozdovi zmerno toplega pasu v njihovi deželi od vseh gozdnih pasov najbolj razdrobljeni in izpostavljeni.« Kaj ogroža zdravje gozdov v teh severnih deželah Evrope in Severne Amerike? Veliko ljudi opozarja na krčenje gozdov, toda so še druge sile, ki komaj opazno uničujejo drevesa, tako rekoč list za listom oziroma iglico za iglico. Katere? Onesnaževanje zraka in kisli dež. Ti onesnaževalci lahko počasi oslabijo drevesa, tako da postanejo dovzetna za škodljivce in bolezni.

Desetletja so okoljevarstveniki in drugi zaskrbljeni prebivalci opozarjali na to, da je treba zaščititi zemljin ekosistem. V 1980-ih letih so znanstveniki v Nemčiji, potem ko so preučili učinke onesnaženega zraka in kislega dežja na okolje, sklenili: ‚Če se ne bo nič naredilo, bodo lahko ljudje okoli leta 2000 občudovali gozdove samo še s starih fotografij in v filmih.‘ Na srečo ima zemlja takšno moč obnavljanja, da se je dozdaj večinoma ubranila napovedane škode.

Dolgoročno gledano pa je Bog tisti, ki bo naredil največ za ohranitev našega ekosistema. »On namaka gore iz hramov svojih« in »daje, da raste trava živini in zelišče človeku v rabo.« Obljubil je, da bo ‚pokončal tiste, ki uničujejo zemljo‘. (Psalm 104:13, 14; Razodetje 11:18, Ekumenska izdaja) Kako čudovito bo, ko bodo prebivalci zemlje lahko večno uživali v svetu brez onesnaževanja. (Psalm 37:9–11)