Vprašanja bralcev

Ali je Jehova sklenil zavezo z Abrahamom v Uru ali v Haranu?

Najzgodnejše poročilo o Jehovovi zavezi z Abrahamom najdemo v Prvi Mojzesovi knjigi 12:1–3, kjer piše: »In GOSPOD je rekel Abramu: Pojdi iz dežele svoje in od sorodovine svoje in iz očeta svojega hiše v deželo, ki ti jo pokažem; in storil te bom v narod velik [. . .] in blagoslovljene bodo v tebi vse rodovine zemlje.« * Jehova je verjetno sklenil zavezo z Abrahamom, ko je bil ta še v Uru, in jo potrdil, ko je bil Abraham v Haranu.

V prvem stoletju se je Štefan skliceval na Jehovovo zapoved, naj se Abraham preseli v Kanaan. Ko je nagovoril sinedrij, je rekel: »Bog slave se je prikazal očetu našemu Abrahamu, ko je bil v Mezopotamiji, preden se je nastanil v Haranu, in mu je rekel: Odidi iz zemlje svoje in od rodovine svoje, in pojdi v zemljo, ki ti jo pokažem.« (Dejanja 7:2, 3, poudarili mi.) Abraham je bil prvotno iz Ura in je tam, kot je Štefan nakazal, prvič slišal zapoved, naj gre v Kanaan. (1. Mojzesova 15:7; Nehemija 9:7) Štefan ni omenil Božje zaveze z Abrahamom, toda v Prvi Mojzesovi knjigi 12:1–3 je ta zaveza povezana z zapovedjo, naj gre v Kanaan. Torej je logično sklepati, da je Jehova zavezo z Abrahamom sklenil v Uru.

Vendar pa poročilo iz Prve Mojzesove knjige ob pozornem branju kaže na to, da je Jehova v Haranu ponovil svojo zavezo Abrahamu, kot jo je ponovil in obširno pripovedoval o njenih vidikih ob številnih priložnostih v Kanaanu. (1. Mojzesova 15:5; 17:1–5; 18:18; 22:16–18) Glede na Prvo Mojzesovo knjigo 11:31, 32 so Abrahamovega očeta, Teraha, ko je ta iz Ura odpotoval v Kanaan, spremljali Abraham, Sara in Lot. Prišli so v Haran in ostali tam do Terahove smrti. Abraham je bil v Haranu dovolj dolgo, da si je pridobil precej premoženja. (1. Mojzesova 12:5) Nekoč se je tja preselil tudi Nahor, Abrahamov brat.

Biblijino poročilo po zapisu o Terahovi smrti omenja besede, ki jih je Jehova izrekel Abrahamu, in nadaljuje: »In Abram se napoti, kakor mu je bil zapovedal GOSPOD.« (1. Mojzesova 12:4) Torej Prva Mojzesova knjiga 11:31–12:4 močno kaže, da je Jehova besede, zapisane v Prvi Mojzesovi knjigi 12:1–3, izrekel po Terahovi smrti. Če je temu tako, potem je Abraham zapustil Haran in se preselil v deželo, ki mu jo je Jehova omenil, v odgovor na ravnokar slišano zapoved, kakor tudi na tisto, ki jo je pred leti slišal v Uru.

Po Prvi Mojzesovi knjigi 12:1 je Jehova Abrahamu zapovedal: »Pojdi iz dežele svoje in od sorodovine svoje in iz očeta svojega hiše.« Nekoč je Abrahamova ‚dežela‘ bil Ur in tam je bila ‚hiša‘ njegovega očeta. Vendar se je Abrahamov oče s svojo družino preselil v Haran in Abraham je pričel ta kraj imenovati moja dežela. Ko je po mnogih letih v Kanaanu poslal svojega služabnika ‚v svojo deželo in k sorodovini svoji‘, da bi Izaku poiskal ženo, je služabnik šel »v mesto Nahorjevo« (bodisi v Haran ali v bližnje mesto). (1. Mojzesova 24:4, 10) Tam je služabnik našel Rebeko med Abrahamovimi sorodniki, med veliko Nahorjevo družino. (1. Mojzesova 22:20–24; 24:15, 24, 29; 27:42, 43)

Štefan je v svojem govoru sinedriju o Abrahamu rekel: »Ko je bil oče njegov umrl, ga je Bog preselil v to zemljo, v kateri vi sedaj prebivate.« (Dejanja 7:4) To pokaže na to, da je Jehova govoril z Abrahamom v Haranu. Razumno je torej sklepati, da je Jehova ob tej priložnosti ponovil svojo zavezo z Abrahamom, kot o tem poroča Prva Mojzesova knjiga 12:1–3, ker je zaveza stopila v veljavo, ko se je Abraham preselil v Kanaan. Tako nas pregled vseh dejstev pripelje do sklepa, da je Jehova zavezo z Abrahamom verjetno sklenil v Uru in jo potrdil v Haranu.

[Podčrtna opomba]