Jehova nas uči prav šteti naše dni
Jehova nas uči prav šteti naše dni
»Uči nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro.« (PSALM 90:12)
1. Zakaj je ustrezno prositi Jehova, naj nas uči »prav šteti naše dni«?
BOG JEHOVA je naš Stvarnik in Življenjedajalec. (Psalm 36:9; Razodetje 4:11) Zato nas nihče drug ne bi mogel bolje poučiti o tem, kako naj modro rabimo leta življenja. Ustrezno temu je psalmist prosil Boga: »Uči nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro.« (Psalm 90:12) Devetdeseti psalm, kjer najdemo to prošnjo, je zagotovo vreden, da ga temeljito preučimo. Najprej pa si na kratko poglejmo to od Boga navdihnjeno pesem.
2. a) Kdo je imenovan kot pesnik 90. psalma in kdaj je bil ta psalm verjetno napisan? b) Kako naj bi 90. psalm vplival na naš pogled na življenje?
2 Za 90. psalm v nadpisu piše: »Molitev Mojzesa, moža Božjega.« Ta psalm poudarja minljivost človeškega življenja, zato je bil verjetno spesnjen po rešitvi Izraelcev iz egiptovskega suženjstva in med 40-letnim potovanjem po pustinji, ko je s smrtjo tisočih preminil neverni rod. (4. Mojzesova 32:9–13) Vsekakor pa 90. psalm odkriva, da je življenje nepopolnih ljudi kratko. Zato je jasno, da bi naše dragocene dni morali modro rabiti.
3. O čem vse piše 90. psalm?
3 V 90. psalmu, od 1. do 6. vrstice, je Jehova opisan kot naše večno prebivališče. Vrstice od 7 do 12 kažejo, kaj potrebujemo, da bi naša leta življenja, ki tako hitro minevajo, rabili njemu sprejemljivo. In kot je zapisano v vrsticah od 13 do 17, si močno želimo Jehovove srčne dobrotljivosti in blagoslova. Seveda ta psalm ne napoveduje, kaj bomo doživeli posamezni Jehovovi služabniki. Vsak med nami pa naj bi si vzel k srcu v njem zapisane občutke, ki jih je psalmist izrazil kot molitev. Zato si pobliže oglejmo 90. psalm skozi oči ljudi, ki so posvečeni Bogu.
Jehova – naše »pravo prebivališče«
4.–6. Kako nam je Jehova »pravo prebivališče«?
4 Psalmist prične z besedami: »O Gospod, ti si nam bil [pravo, NW] prebivališče od roda do roda. Ko niso bile še rojene gore in nisi bil [kakor v porodnih bolečinah, NW] naredil zemlje in vesoljnega sveta, da, od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.« (Psalm 90:1, 2)
5 ‚Večni Bog‘ Jehova je za nas »pravo prebivališče«, duhovno zavetje. (Rimljanom 16:26) Počutimo se varne, saj nam je vedno pripravljen pomagati kot »Poslušalec molitve«. (Psalm 65:2, NW ) Ker na našega nebeškega Očeta po njegovem ljubljenem Sinu zvračamo svoje skrbi, ‚naša srca in misli čuva in ohranja Božji mir, ki presega ves razum‘. (Filipljanom 4:6, 7; Matevž 6:9; Janez 14:6, 14)
6 Jehova je v prenesenem pomenu naše »pravo prebivališče«, zato uživamo duhovno varnost. Jehova poleg tega priskrbuje tudi »[notranje, NW] hrame«, ki so verjetno v tesni zvezi z občinami njegovega ljudstva. V teh duhovnih pristanih ljubeči pastirji zelo prispevajo k našemu občutku varnosti. (Izaija 26:20; 32:1, 2; Dejanja 20:28, 29) Poleg tega nekateri med nami izhajajo iz družin, ki služijo Bogu že več generacij, in jim je zato Bog osebno »pravo prebivališče od roda do roda«.
7. V kakšnem smislu so bile »rojene« gore, zemlja pa narejena kakor v »porodnih bolečinah«?
7 Jehova je obstajal, še preden so bile »rojene« gore oziroma preden je naredil zemljo kakor v »porodnih bolečinah«. S človeškega gledišča je bilo za ustvaritev zemlje z vsemi njenimi značilnostmi, sestavo in zapletenimi mehanizmi treba veliko truda. Psalmist je s tem, ko je rekel, da so bile »rojene« gore in da je Jehova naredil zemljo kakor v »porodnih bolečinah«, pokazal, kako zelo spoštuje velikansko delo, zajeto v ustvaritev vsega tega. Ali naj ne bi tudi mi podobno spoštovali in cenili Stvarnikovega ročnega dela?
Jehova nam je vedno pripravljen pomagati
8. Kaj pomeni izjava, da je Bog Jehova »od vekomaj do vekomaj«?
8 »Od vekomaj do vekomaj si ti Bog,« je pel psalmist. Beseda, ki je prevedena z »vekomaj«, »večno« oziroma »na veke«, se v izvirnem jeziku lahko nanaša na reči, ki se končajo, vendar pa trajanje ni točno določeno. (2. Mojzesova 31:16, 17; Hebrejcem 9:15) V Psalmu 90:2 in drugod v Hebrejskih spisih pa pomeni večnost, kakor to kaže tu navedeni prevod. (Propovednik 1:4) Z našim umom ne moremo doumeti, kako je mogoče, da Bog obstaja že od nekdaj. Vendar Jehova ni imel začetka in tudi ne bo imel konca. (Habakuk 1:12, Ekumenska izdaja) On bo vedno živ in nam voljan pomagati.
9. S čim je psalmist enačil tisoč let človeškega obstoja?
9 Psalmist je po navdihnjenju zapisal, da je večnemu Stvarniku tisoč let človeškega obstoja kakor zelo kratek čas. V nagovoru Bogu je zapisal: »Pripraviš človeka, da razpade v prah [vračaš človeka k prsti, SSP], in veliš: Povrnite se, otroci človeški! Zakaj tisoč let je v tvojih očeh kakor včerajšnji dan, ko je minil, in kakor čas ponočne straže.« (Psalm 90:3, 4)
10. Kako Bog človeka ‚vrne k prsti‘?
10 Človek je umrljiv in Bog ga ‚vrne k prsti‘. To pomeni, da se človek povrne »v prah«, postane kakor zdrobljena zemlja. Jehova pravzaprav pravi: ‚Povrni se v prah zemlje, iz katere si bil narejen.‘ (1. Mojzesova 2:7; 3:19) In to velja za vse, močne ali slabotne, bogate ali revne, saj noben nepopoln človek ‚nikakor ne more odkupiti [niti, NW] brata, ne more dati Bogu zanj spravnega denarja, da bi živel večno‘. (Psalm 49:6–9) Toda kako hvaležni smo, da je ‚Bog dal svojega edinorojenega Sina, da ima večno življenje, kdorkoli veruje vanj‘! (Janez 3:16; Rimljanom 6:23)
11. Zakaj lahko rečemo, da je čas, ki je za nas dolg, Bogu zelo kratek?
11 Z Jehovovega gledišča je celo 969-letni Metuselah živel manj kot en dan. (1. Mojzesova 5:27) Bogu je tisoč let kakor včerajšnji dan, dolg samo 24 ur. Psalmist tudi piše, da je Bogu tisoč let kakor štiri ure nočne straže v taboru. (Sodniki 7:19) Jasno je torej, da je čas, ki je za nas dolg, večnemu Bogu Jehovu zelo kratek.
12. Kako Bog ljudi ‚pokončava‘?
12 Sedanje človeško življenje je resnično kratko v primerjavi z Božjim večnim obstojem. Psalmist pravi: »Kakor s povodnjijo jih pokončavaš, kot spanje so; zjutraj so kakor [zelena, NW] trava, ki vnovič poganja [cvetove, NW]. Zjutraj cvete in poganja, zvečer jo pokose [ovene, SSP] in usahne.« (Psalm 90:5, 6) Mojzes je videl, kako je v pustinji umrlo na tisoče Izraelcev, Bog jih je ‚pokončal‘ kakor s povodnjijo. Ta del psalma se tudi prevaja: »Ljudi odplavljaš v smrtno spanje.« (New International Version) Po drugi strani pa je življenjska doba nepopolnih ljudi le kratko »spanje«, kakor spanec ene same noči.
13. Kako smo »kakor zelena trava« in kako bi to moralo vplivati na naše razmišljanje?
13 Smo ‚kakor zelena trava, ki zjutraj poganja cvetove‘, do večera pa zaradi močne celodnevne sončne vročine ovene. Da, naše življenje je tako minljivo kakor trava, ki ovene v enem samem dnevu. Zato ne zapravljajmo te dragocenosti, ampak raje iščimo vodstvo pri Bogu, da bi znali prav koristiti preostala leta v tej stvarnosti.
Jehova nam pomaga »prav šteti naše dni«
14., 15. Kako se je Psalm 90:7–9 izpolnil na Izraelcih?
14 Psalmist je, kakor da bi govoril Bogu, nadaljeval: »Ginemo od jeze tvoje in vsled srda tvojega smo preplašeni. Pred oči svoje si postavil krivice [napake, NW] naše, skrivnosti naše v luč obličja svojega. Kajti vsi dnevi naši minevajo v srdu tvojem, leta nam prelete kot misel [vzdih, SSP].« (Psalm 90:7–9)
15 Neverni Izraelci so ‚ginili od Božje jeze‘. ‚Vsled srda njegovega so bili preplašeni.‘ Nekateri so bili zaradi Božjih obsodb ‚pobiti v puščavi‘. (1. Korinčanom 10:5) Jehova ‚je njihove napake postavil pred svoje oči‘. Poklical jih je na odgovornost zaradi javnih prestopkov, ‚v luči njegovega obličja‘ pa so bile tudi njihove »skrivnosti« oziroma skriti grehi. (Pregovori 15:3) Ker so neskesani Izraelci vnemali Božjo jezo, so njihova ‚leta preletela kot vzdih‘. Naše kratko življenje je torej kakor sapa, ki gre mimo naših ust, kakor bežen vzdih.
16. Kaj naj bi naredil kdo, ki na skrivnem greši?
16 Če bi kdor koli od nas na skrivnem grešil, bi morda lahko takšno ravnanje nekaj časa skrival pred drugimi. Toda skrito grešenje bi bilo ‚v luči Jehovovega obličja‘ in s svojimi dejanji bi poškodovali svoj odnos z njim. Da bi ponovno navezali zaupen odnos z Jehovom, bi morali moliti za odpuščanje, prenehati delati pregreške in hvaležno sprejeti duhovno pomoč krščanskih starešin. (Pregovori 28:13; Jakob 5:14, 15) Koliko boljše je to, kakor da »nam leta prelete kot vzdih« in bi tvegali upanje na večno življenje!
17. Kako dolga je navadno življenjska doba večine ljudi in s čim so napolnjena naša leta?
17 Psalmist pravi o življenjski dobi nepopolnih ljudi tole: »Dnevi naših let – vseh jih je sedemdeset let ali, ako smo prav krepki, osemdeset let; in kar je naš ponos v njih, je le trud in težava; zakaj hitro vse poteče in mi odletimo.« (Psalm 90:10) Življenjska doba večine ljudi je navadno 70 let. Kaleb je pri 85 letih dejal, da je nenavadno močan. Resda so bile izjeme, kot denimo Aron (123), Mojzes (120) in Jozue (110). (4. Mojzesova 33:39; 5. Mojzesova 34:7; Jozue 14:6, 10, 11; 24:29) Toda izmed nevernega rodu, ki je izšel iz Egipta, so tisti, ki so bili ob popisu stari dvajset let ali več, umrli v naslednjih 40 letih. (4. Mojzesova 14:29–34) Danes ljudje na splošno v mnogih deželah živijo tako dolgo, kot je navedel psalmist. Naša leta so polna ‚truda in težav‘. Hitro minejo »in mi odletimo«. (Job 14:1, 2)
18., 19. a) Kaj pomeni to, da ‚prav štejemo naše dni, da si pridobimo srce modro‘? b) K čemu bomo spodbujeni, če bomo modrost udejanjali?
18 Psalmist zatem poje: »A kdo spoznava jeze tvoje moč in tvoj srd, boječ se te, kakor se spodobi? Uči nas torej prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro.« (Psalm 90:11, 12) Nihče od nas ne pozna povsem moči Božje jeze oziroma silovitosti njegovega srda in to bi moralo povečati naše strahospoštovanje do Jehova. Pravzaprav naj bi nas to spodbudilo, da bi ga prosili, naj ‚nas uči [. . .] prav šteti naše dni, da si pridobimo srce modro‘.
19 Psalmistove besede so molitev Jehovu, naj uči svoje ljudstvo modro vrednotiti in uporabljati preostale dni tako, da bo Bog to odobraval. Pričakovana življenjska doba je 70 let, kar traja kakih 25.500 dni. Vendar ne glede na našo starost ‚ne vemo, kaj bo jutri. [. . .] Hlap namreč smo, ki se za malo časa prikaže, potem pa izgine.‘ (Jakob 4:13–15) Ker nam »čas in razmere naklanjajo vse«, ne moremo reči, kako dolgo bomo še živeli. Zato molimo za modrost, da bi se uspešno spoprijemali s preizkušnjami, prav ravnali z drugimi in že sedaj, danes, po svojih najboljših močeh služili Jehovu! (Propovednik 9:11; Jakob 1:5–8) Jehova nas vodi po svoji Besedi, duhu in organizaciji. (Matevž 24:45–47; 1. Korinčanom 2:10; 2. Timoteju 3:16, 17) Ko modrost udejanjamo, nas to spodbudi, da ‚najprej iščemo Božje kraljestvo‘ in vsak dan prinašamo slavo Jehovu ter veselimo njegovo srce. (Matevž 6:25–33; Pregovori 27:11) Seveda ne bomo zaradi tega, ker iz vsega srca častimo Jehova, rešeni vseh problemov, toda zagotovo nam bo to prinašalo veliko radost.
Jehovov blagoslov nas veseli
20. a) Kako je Bogu »žal«? b) Kako Jehova ravna z nami, če hudo grešimo, vendar se iskreno kesamo?
20 Kako krasno bi bilo, če bi se lahko veselili celo življenje, ki je pred nami! Mojzes v zvezi s tem prosi: »Vrni se, GOSPOD! doklej —? in žal ti bodi za hlapce svoje! Nasiti nas že ob jutranjem svitu z milostjo [srčno dobrotljivostjo ali zvestovdano ljubeznijo, NW] svojo, da veselo pojemo in se radujemo vse svoje dni.« (Psalm 90:13, 14, podčrtna opomba v NW) Bog se ne moti. Vseeno pa mu je »žal« in »se obrne« od jeze ter ne izvrši kazni, kadar skesani prestopniki po njegovem opozorilu pred kaznijo spremenijo svoje stališče in vedenje. (5. Mojzesova 13:17) Četudi bi torej hudo grešili, vendar bi se iskreno pokesali, bi nas Jehova ‚nasitil s svojo srčno dobrotljivostjo‘ in potem bi lahko ‚veselo peli‘. (Psalm 32:1–5) Ko si bomo prizadevali za pravično življenjsko potjo, bomo občutili Božjo zvestovdano ljubezen in lahko se bomo ‚radovali vse naše dni‘, da, vse življenje.
21. Za kaj je Mojzes morda prosil z besedami, zapisanimi v Psalmu 90:15, 16?
21 Psalmist goreče moli: »Razveseli nas po številu dni, v katerih si nas ponižaval, in let, v katerih smo izkušali hudo. Očitno bodi hlapcem tvojim delo tvoje in veličastvo tvoje nad njih otroki!« (Psalm 90:15, 16) Mojzes je morda prosil Boga, naj blagoslovi Izrael z veseljem, ki bi se ujemalo oziroma bi trajalo toliko dni, kolikor je bil prej poniževan, in toliko let, kolikor je prej izkušal hudo. Prosil je, da bi Božji služabniki to Božje »delo«, namreč blagoslavljanje Izraelcev, jasno videli in da bi Bog razodel svoje veličastvo njihovim sinovom oziroma potomcem. Tako lahko tudi mi molimo, da bi Bog na poslušno človeštvo dežil blagoslove v obljubljenem novem svetu. (2. Petrov 3:13)
22. Za kaj lahko upravičeno molimo glede na Psalm 90:17?
22 Devetdeseti psalm se sklene z naslednjo prošnjo: »Nad nami pa bodi ljubeznivost Gospoda [Jehova, NW], Boga našega, in delo naših rok podpiraj pri nas, delo, pravim, naših rok podpiraj!« (Psalm 90:17) Te besede pokažejo, da lahko upravičeno molimo, da bi Bog blagoslovil naše prizadevanje v njegovi službi. Maziljeni kristjani ali njihovi tovariši, ‚druge ovce‘, se veselimo tega, da je nad nami ‚Jehovova ljubeznivost‘. (Janez 10:16) Kako srečni smo, da Bog ‚podpira delo naših rok‘ pri oznanjevanju Kraljestva in drugače!
Še naprej prav štejmo naše dni
23., 24. Kako nam lahko koristi meditiranje o 90. psalmu?
23 Ob meditiranju o 90. psalmu bi se moralo okrepiti naše zaupanje v Jehova, naše »pravo prebivališče«. Ko razmišljamo o besedah v psalmu, ki govorijo o kratkosti življenja, naj bi se še bolj zavedali, kako zelo potrebujemo Božje vodstvo, da bi prav šteli naše dni. In če vztrajno iščemo in udejanjamo Bogu všečno modrost, nam bo Jehova nedvomno naklonil svojo srčno dobrotljivost in blagoslov.
24 Jehova nas bo še naprej učil, kako naj prav štejemo naše dni. In če se podredimo njegovemu pouku, bomo lahko prav šteli naše dni vso večnost. (Janez 17:3) Vendar če želimo, da ne bi izpred oči izgubili večnega življenja, mora biti Jehova naše pribežališče. (Juda 20, 21) V naslednjem članku bomo videli, da to točko precej razjasnjujejo ohrabrilne besede iz 91. psalma.
Kako bi odgovorili?
• Kako nam je Jehova »pravo prebivališče«?
• Zakaj lahko rečemo, da nam je Jehova vedno pripravljen pomagati?
• Kako nam Jehova pomaga »prav šteti naše dni«?
• Zakaj se lahko »radujemo vse svoje dni«?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 10]
Jehova je bil Bog, »ko niso bile še rojene gore«
[Slika na strani 12]
Z Jehovovega gledišča je 969-letni Metuselah živel manj kot en dan
[Slike na strani 14]
Jehova ‚podpira delo naših rok‘