Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Skiti – skrivnostno ljudstvo iz davnine

Skiti – skrivnostno ljudstvo iz davnine

Skiti – skrivnostno ljudstvo iz davnine

KONJENICA nomadskega naroda je jezdila skozi prah s polnimi torbami plena. To skrivnostno ljudstvo je evrazijskim stepam gospodovalo od okoli leta 700 do leta 300 pr. n. š. Nato je izginilo, vendar šele potem, ko si je zagotovilo mesto v zgodovini. Celo Biblija omenja te ljudi. To so bili Skiti.

Nomadi in črede divjih konj so se več stoletij potikali po travnikih od vzhodnoevropskih Karpatov do ozemlja današnje jugovzhodne Rusije. Zaradi vojaških napadov kitajskega cesarja Hsüana, v 8. stoletju pr. n. š., pa se je preseljevanje usmerilo na zahod. Med pomikanjem proti zahodu so se Skiti vojskovali s Kimerijci, ki so imeli pod svojo oblastjo Kavkaz in področje, severno od Črnega morja, ter jih izgnali.

Skiti so težili za bogastvom, zato so oplenili asirsko prestolnico Ninive. Kasneje so postali zavezniki Asiriji zoper Medijce, Babilonce in druge narode. Napadli so celo severni Egipt. To, da so mesto Betsan v severovzhodnem Izraelu kasneje imenovali Skitopolis, lahko kaže na obdobje skitske zasedbe. (1. Samuelova 31:11, 12)

Skiti so se navsezadnje naselili po stepah današnje Romunije, Moldavije, Ukrajine in južne Rusije. Tam so obogateli kot posredniki med Grki in pridelovalci žita na področju današnje Ukrajine in južne Rusije. Žito, med, krzno in živino so menjavali za grško vino, tkanine, orožje in umetnine. Tako so si nakopičili bajno bogastvo.

Izredni jezdeci

Za te vojščake step je bil konj to, kar je kamela za ljudi v puščavi. Skiti so bili odlični jezdeci ter med prvimi, ki so uporabljali sedlo in streme. Jedli so konjsko meso in pili kobilje mleko. Pravzaprav so konje celo darovali kot žgalne daritve. Ko je skitski vojščak umrl, so njegovega konja ubili in ga častno pokopali, z vso zaprego in bogato okrašeno opravo vred.

Glede na opis zgodovinarja Herodota so Skiti razvili zelo sadistične navade. Mednje je spadalo tudi to, da so lobanje žrtev uporabljali kot čaše, iz katerih so pili. Ko so planili nad sovražnike, so jih pokončali z železnimi meči, bojnimi sekirami, sulicami in puščicami z zazobki, ki so človeku trgali meso.

Grobovi, opremljeni za večnost

Skiti so se ukvarjali s čaranjem in šamanstvom ter častili ogenj in boginjo mater. (5. Mojzesova 18:10–12) Grobove so imeli za bivališča pokojnih. Sužnje in živali so darovali, da bodo služili umrlemu gospodarju. Zaklad in hišni sluge naj bi spremljali poglavarja na »drugi svet«. V nekem kraljevem grobu so našli pet služabnikov, ležečih z nogami proti gospodarju, pripravljenih, da vstanejo in se ponovno lotijo opravil.

Vladarje so pokopavali z bogatimi daritvami, med žalovanjem pa so si puščali kri ter postrigli lase. Herodot je zapisal: »Odrezali so si del ušesa, obrili glavo, si porezali roke, se zarezovali v čelo in nos ter si prebadali levo roko s puščicami.« Nasprotno temu je v isti dobi Božja postava zapovedala Izraelcem: »Zaradi mrtveca si ne delajte zarez v meso.« (3. Mojzesova 19:28)

Skiti so za seboj pustili tisoče kurganov (grobnih gomil). Mnogi okraski, ki so jih našli v kurganih, slikajo skitski vsakdanjik. Ruski car Peter Veliki jih je leta 1715 pričel zbirati in sedaj si lahko te bleščeče predmete ogledamo v muzejih po Rusiji in Ukrajini. K temu »živalskemu slogu« spadajo konji, orli, sokoli, mačke, panterji, losi, jeleni, polptiči in pollevi (mitološka bitja s krili ali brez njih, s telesom ene živali in z glavo druge).

Skiti in Biblija

Biblija samo enkrat neposredno omenja Skite. V Listu Kološanom 3:11, SSP, beremo: »Ni več ne Grka ne Juda, ne obrezanega ne neobrezanega, ne barbara ne Skita, ne sužnja ne svobodnega, ampak vse in v vseh je Kristus.« Ko je krščanski apostol Pavel pisal te besede, je grški izraz, preveden s ‚Skit‘, pomenil najslabše necivilizirane ljudi in ne določenega naroda. Pavel je poudaril, da si lahko pod vplivom Jehovovega svetega duha oziroma dejavne sile celo taki posamezniki oblečejo bogovšečno osebnost. (Kološanom 3:9, 10)

Nekateri arheologi so prepričani, da ime Askenaz, omenjeno v knjigi Jeremija 51:27, ustreza asirskemu Asguzai, izrazu, ki so ga rabili za Skite. Klinopisne plošče omenjajo zavezništvo med njimi in Minijci v uporu proti Asiriji v sedmem stoletju pr. n. š. Tik preden je Jeremija začel prerokovati, so Skiti mirno prečkali Judovo deželo na poti v Egipt ter iz njega. Zato so morda mnogi, ki so slišali Jeremijevo prerokbo o napadu na Judovo s severa, dvomili o točnosti te prerokbe. (Jeremija 1:13–15)

Nekateri biblicisti menijo, da stavek iz Jeremija 50:42 namiguje na Skite. Tam beremo: »Lok in sulico bodo držali, krvoločni bodo in brez usmiljenja; njih glas bo bučal kakor morje in na konjih bodo jahali: vsak je oborožen zoper tebe, o hči babilonska, kakor mož na vojsko.« Toda ta vrstica se predvsem nanaša na Medijce in Perzijce, ki so leta 539 pr. n. š. osvojili Babilon.

Domnevalo se je, da se ‚dežela Magogova‘, omenjena v 38. in 39. poglavju Ezekielove knjige, nanaša na skitska plemena. Toda ‚dežela Magogova‘ ima simboličen pomen. Očitno se nanaša na zemljino bližino, kamor je bil pregnan Satan s svojimi angeli po vojni v nebesih. (Razodetje 12:7–17)

Skiti so sodelovali pri izpolnitvi Nahumove prerokbe, ki je napovedovala padec Niniv. (Nahum 1:1, 14) Kaldejci, Skiti in Medijci so leta 632 pr. n. š. opustošili Ninive, in tako povzročili propad asirskega imperija.

Skrivnostni zaton

Skiti so izginili, toda zakaj? »V resnici enostavno ne vemo, kaj se je zgodilo,« pravi vodilni ukrajinski arheolog. Nekateri menijo, da jih je omehčal njihov okus za razkošje, zato so v prvem in drugem stoletju pr. n. š. klonili pred novo skupino nomadov iz Azije, Sarmati.

Drugi menijo, da so bili za zaton Skitov krivi njihovi medplemenski spori. Spet drugi pravijo, da bi lahko ostanek Skitov našli med Oseti na Kavkazu. Vsekakor je to skrivnostno ljudstvo iz davnine pustilo pečat v človeški zgodovini – pečat, zaradi katerega je ime Skit postalo sopomenka za krutost.

[Zemljevid na strani 24]

(Lega besedila - glej publikacijo)

□ Staroveško mesto

• Sodobno mesto

Donava

SKITIJA SMER SELITVE

• Kijev

Dneper

Dnester

Črno morje

OSETIJA

Kavkaz

Kaspijsko jezero

ASIRIJA ← SMERI PRODIRANJA

□ Ninive

Tigris

MEDIJA ← SMERI PRODIRANJA

MEZOPOTAMIJA

BABILONIJA ← SMERI PRODIRANJA

□ Babilon

Evfrat

PERZIJSKI IMPERIJ

□ Suza

Perzijski zaliv

PALESTINA

• Betsan (Skitopolis)

EGIPT ← SMERI PRODIRANJA

Nil

Sredozemsko morje

GRČIJA

[Slike na strani 25]

Skiti so bili ljudstvo vojščakov

[Vir slike]

The State Hermitage Museum, St. Petersburg

[Slike na strani 26]

Skiti so svoje blago menjavali za grške umetnine in zelo obogateli

[Vir slike]

Courtesy of the Ukraine Historic Treasures Museum, Kiev