Bojte se Jehova in izpolnjujte njegove zapovedi

»Boga se boj in zapovedi njegove izpolnjuj, kajti to je vsa dolžnost človekova.« (PROPOVEDNIK 12:13)

1., 2. a) Kako nas lahko strah fizično zaščiti? b) Zakaj si modri starši prizadevajo svojim otrokom vcepiti zdrav strah?

»PRAV kakor pogum ogroža življenje, tako ga strah ščiti,« je izjavil Leonardo da Vinci. Drznost oziroma nepremišljen pogum človeka zaslepi, tako da ne vidi nevarnosti, strah pa ga opomni, naj bo previden. Če bi na primer stopili na rob pečine in videli, kako globoko bi lahko padli, bi nas večina podzavestno stopila nazaj. Podobno zdrav strah ne pospešuje le dobrega odnosa z Bogom, kakor smo videli v prejšnjem članku, temveč nam tudi pomaga, da se obvarujemo nesreče.

² Vendar pa si moramo strah pred mnogimi današnjimi nevarnostmi privzgojiti. Otroci se ne zavedajo nevarnosti elektrike ali mestnega prometa, zato jih lahko hitro doleti kakšna huda nesreča. * Modri starši skušajo svojim potomcem vcepiti zdrav strah, zato jih spet in spet opozarjajo na nevarnosti, ki jih obkrožajo. Vedo namreč, da lahko takšen strah njihovim otrokom reši življenje.

3. Zakaj in kako nas Jehova svari pred duhovnimi nevarnostmi?

³ Podobno tudi Jehova skrbi za naše dobro. Kot ljubeči Oče nas po svoji Besedi in organizaciji uči, kar nam je v korist. (Izaija 48:17) K temu pouku spada tudi to, da se nas »neprenehoma« opozarja na duhovne pasti, tako da lahko razvijemo zdrav strah pred takšnimi nevarnostmi. (2. letopisov 36:15; 2. Petrov 3:1) V vsej zgodovini bi se lahko ljudje ognili mnogim duhovnim nesrečam ter preprečili veliko trpljenja, če bi le ‚imeli tako srce, da bi se bali Boga in hranili njegove zapovedi‘. (5. Mojzesova 5:29) Kako si lahko v teh ‚nevarnih časih‘ pridobimo takšno srce, da se bo balo Boga in ogibalo duhovnih nevarnosti? (2. Timoteju 3:1)

 Odvrnite se od hudega

4. a) Kakšno sovraštvo naj bi kristjani razvijali? b) Kaj Jehova čuti glede grešnega ravnanja? (Glej podčrtno opombo.)

⁴ Biblija pojasnjuje, da je »strah GOSPODOV [. . .] sovražiti hudo«. (Pregovori 8:13) Neki biblijski leksikon opisuje to sovraštvo kot »čustven odnos do ljudi in reči, ki se posamezniku upirajo, ki jih sovraži, zaničuje in s katerimi si ne želi priti v stik oziroma imeti z njimi kakršne koli zveze«. K strahu pred Bogom torej spada notranji odpor oziroma gnus do vsega, kar je hudo v Jehovovih očeh. * (Psalm 97:10) Sili nas, da se odvrnemo od hudega, prav kakor bi nas podzavestni strah opozoril, naj se odmaknemo od roba pečine. »S strahom GOSPODOVIM [. . .] se človek ogiba hudega,« piše v Bibliji. (Pregovori 16:6, SSP)

5. a) Kako si lahko okrepimo naš strah pred Bogom in sovraštvo do hudega? b) Kaj se glede tega naučimo iz zgodovine Izraelovega naroda?

⁵ Zdrav strah in sovraštvo do vsega, kar je hudo, si lahko še okrepimo, če upoštevamo škodljive posledice, ki jih greh neogibno prinese s sabo. Biblija nam zagotavlja, da bomo to, kar sejemo, tudi želi, bodisi da sejemo v meso bodisi v duha. (Galatom 6:7, 8) Prav zato je Jehova nazorno opisal, kakšne bodo posledice, če se ne bomo zmenili za njegove zakone in se bomo odvrnili od pravega čaščenja. Majhen, ranljiv izraelski narod bi bil brez Božjega varstva prepuščen na milost in nemilost krutim ter mogočnim sosedom. (5. Mojzesova 28:15, 45–48) Tragične posledice Izraelove neposlušnosti so bile v Biblijo podrobno zapisane »za svarilo«, tako da se lahko iz tega nekaj naučimo in razvijamo strah pred Bogom. (1. Korinčanom 10:11)

6. O katerih svetopisemskih svarilnih zgledih lahko premišljujemo, ko se učimo bati Boga? (Glej podčrtno opombo.)

⁶ Poleg zapisa o tem, kaj se je zgodilo Izraelovemu narodu kot celoti, vsebuje Biblija tudi resnična doživetja posameznikov, ki jih je premagala ljubosumnost, nemorala, pohlep ali ponos. * Nekateri teh mož so služili Jehovu že vrsto let, vendar se v nekem odločilnem trenutku v njihovem življenju strah pred Bogom ni izkazal dovolj močnega, zato so poželi grenke posledice. Poglobljeno premišljevanje o takšnih  svetopisemskih svarilnih zgledih nas lahko še bolj okrepi v odločenosti, da ne bomo delali podobnih napak. Kako žalostno bi bilo, če bi si Božji nasvet vzeli k srcu šele po tem, ko bi že doživeli kakšno osebno tragedijo! V nasprotju s splošnim prepričanjem pa izkušnje – še zlasti takšne, pridobljene zaradi prizanašanja samemu sebi – niso najboljša šola. (Psalm 19:7)

7. Koga Jehova vabi v svoj figurativni šotor?

⁷ Še en močan razlog za razvijanje bogaboječnosti je ta, da želimo obvarovati svoj odnos z Bogom. Bojimo se, da Jehova ne bi razžalostili, saj nam je prijateljstvo z njim nekaj nadvse dragocenega. Koga ima Jehova za prijatelja, za takšnega, ki bi ga povabil v svoj figurativni šotor? Samo tistega, ki »živi brezmadežno in ravna pravično«. (Psalm 15:1, 2) Če ta prednostni odnos z našim Stvarnikom cenimo, bomo pazili, da bomo živeli brezmadežno v njegovih očeh.

8. Kako so nekateri Izraelci v Malahijevih dneh jemali prijateljstvo z Bogom za nekaj samoumevnega?

⁸ Žal pa so nekateri Izraelci v Malahijevih dneh prijateljstvo z Bogom jemali za nekaj samoumevnega. Namesto da bi se Jehova bali in mu izkazovali čast, so na njegovem oltarju darovali bolne in hrome živali. To, da se niso bali Boga, se je kazalo tudi v njihovem odnosu do zakonske zveze. Da bi se lahko poročili z mlajšimi ženskami, so se iz povsem nepomembnih razlogov ločevali od žena svoje mladosti. Malahija jim je povedal, da Jehova sovraži »razporoko« in da so se zaradi takšnega nezvestega duha odtujili od svojega Boga. Le kako bi se lahko Bog z naklonjenostjo oziral na njihove žrtve, ko pa je bil oltar figurativno oblit s solzami, grenkimi solzami zapuščenih žena? Jehova je zaradi takšnega očitnega nespoštovanja njegovih meril vprašal: »Kje je moj strah?« (Malahija 1:6–8; 2:13–16)

9., 10. Kako lahko pokažemo, da cenimo Jehovovo prijateljstvo?

⁹ Jehova tudi danes vidi hudo bolečino mnogih nedolžnih zakoncev in otrok, ki jih je strlo sebično ter nemoralno vedenje njihovih mož in očetov ali celo žen in mater. To ga nedvomno žalosti. Nekdo, ki je Božji prijatelj, bo na zadeve gledal tako, kakor nanje gleda Bog. Zelo se bo potrudil, da bo utrdil svoj zakon, zavrnil posvetno miselnost, ki podcenjuje zakonsko zvezo, in bo ‚zbežal od nečistosti‘. (1. Korinčanom 6:18)

¹⁰ Če bomo v zakonu in tudi na drugih področjih življenja sovražili vse, kar je hudo v Jehovovih očeh, ter močno cenili prijateljstvo z njim, nam bo to prineslo njegovo naklonjenost in odobravanje. Apostol Peter je odločno izjavil: »V resnici spoznavam, da Bog ne gleda na lice, temuč v vsakem narodu mu je prijeten, kdor se ga boji in dela pravično.« (Dejanja 10:34, 35) V Svetem pismu je veliko zgledov, ki pokažejo, kako je strah pred Bogom spodbudil posameznike, da so v različnih neugodnih okoliščinah ravnali tako, kot je prav.

Trije, ki so se bali Boga

11. V kakšnih okoliščinah je bilo za Abrahama rečeno, da se ‚boji Boga‘?

¹¹ V Bibliji najdemo zapis o možu, ki ga je Jehova osebno opisal kot svojega prijatelja: to je patriarh Abraham. (Izaija 41:8) Njegova bogaboječnost je bila preizkušena, ko mu je Bog naročil, naj žrtvuje svojega edinega sina, Izaka, po katerem naj bi bila izpolnjena Božja obljuba, da bo Abrahamovo potomstvo postalo velik narod. (1. Mojzesova 12:2, 3; 17:19) Ali bo ‚Božji prijatelj‘ to mučno preizkušnjo uspešno prestal? (Jakob 2:23) Abraham je že dvignil nož, da bi ubil Izaka, ko mu je Jehovov angel dejal: »Ne iztezaj roke svoje na dečka in nič mu ne stori: kajti sedaj sem spoznal, da se bojiš Boga, ker mi nisi odrekel sinú svojega, edinca svojega.« (1. Mojzesova 22:10–12)

12. Kaj je Abrahama vzgibavalo k temu, da se je bal Boga, in kako lahko mi kažemo podobnega duha?

¹² Abraham je sicer že pred tem dokazal, da se boji Jehova, toda ob tej priložnosti je svojo bogaboječnost pokazal na izreden način. S svojo pripravljenostjo, da žrtvuje Izaka, je pokazal  veliko več kot le spoštljivo poslušnost. Abrahama je vzgibavalo trdno prepričanje, da bo njegov nebeški Oče izpolnil svojo obljubo, pa čeprav bi to pomenilo, da bi moral Izaka obuditi. Abraham je bil »popolnoma prepričan, da ima [Bog] moč tudi storiti, kar je obljubil«, je zapisal Pavel. (Rimljanom 4:16–21) Ali smo pripravljeni izpolnjevati Božjo voljo, celo kadar to od nas zahteva velike žrtve? Ali smo trdno prepričani, da bomo imeli od takšne poslušnosti dolgoročne koristi, saj vemo, da je Jehova »plačevalec tistim, ki ga iščejo«? (Hebrejcem 11:6) To je tisti pravi strah pred Bogom. (Psalm 115:11)

13. Zakaj se je lahko Jožef upravičeno označil za človeka, ki ‚se boji Boga‘?

¹³ Preiščimo naslednji zgled delovanja Božjega strahu, in sicer zgled Jožefa. Jožef je bil suženj v Potifarjevi hiši in je bil vsak dan pod pritiskom, da zagreši prešuštvo. Očitno se nikakor ni mogel ogniti stikom z gospodarjevo ženo, ki ga je vztrajno skušala zapeljati. Ko ga je slednjič ‚zgrabila‘, je on ‚pobegnil ter šel iz hiše‘. Kaj ga je spodbodlo, da se je nemudoma odvrnil od hudega? Nedvomno je bil glavni dejavnik strah pred Bogom, namreč želja, da ne bi storil »toliko zlo in grešil zoper Boga«. (1. Mojzesova 39:7–12) Jožef se je lahko upravičeno označil za človeka, ki ‚se boji Boga‘. (1. Mojzesova 42:18)

14. Kako se je v Jožefovi usmiljenosti kazala prava bogaboječnost?

¹⁴ Čez nekaj let se je Jožef soočil s svojimi brati, ki so ga prej brezsrčno prodali v sužnost. Nujno so potrebovali hrano in Jožef bi to lahko izkoristil, da bi se jim maščeval za storjeno mu krivico. Toda če človek z drugimi ravna okrutno, ne kaže bogaboječnosti. (3. Mojzesova 25:43) Tako je Jožef svojim bratom, potem ko je videl zadosten dokaz, da so se spremenili v srcu, usmiljeno odpustil. Kakor Jožefa bo tudi nas strah pred Bogom spodbudil, da bomo hudo premagovali z dobrim, ter nas bo poleg tega varoval, da ne bi padli v skušnjavo. (1. Mojzesova 45:1–11; Psalm 130:3, 4; Rimljanom 12:17–21)

15. Zakaj je Job s svojim vedenjem razveseljeval Jehovovo srce?

¹⁵ Tudi Job je bil izreden zgled človeka, ki se boji Boga. Jehova je Hudiču rekel: »Ali si opazil mojega služabnika Joba? Ni mu enakega na zemlji. Mož je brezgrajen in pravičen, boji se Boga in se vzdržuje hudega.« (Job 1:8, Ekumenska izdaja) Job je s svojo brezgrajnostjo že vrsto let razveseljeval srce svojega nebeškega Očeta. Bal se je Boga, saj je vedel, da je tako prav in da je to najboljša pot v življenju. »Glej, strah Gospodov je modrost,« je vzkliknil Job, »in ogibati se hudega je razumnost.« (Job 28:28) Kot poročen moški ni nikoli neprimerno gledal za mlajšimi ženskami, niti ni v srcu pestoval prešuštniških spletk. Čeprav je bil bogat, ni hotel zaupati bogastvu, prav tako pa se je ogibal tudi slehernih oblik malikovalstva. (Job 31:1, 9–11, 24–28)

16. a) Kako vse je Job izkazoval dobroto? b) Kako je Job pokazal, da je pripravljen odpuščati?

¹⁶ Toda bati se Boga ne pomeni le odvrniti se od hudega, temveč tudi delati dobro. Tako se je Job dobrohotno zanimal za slepe, hrome in revne. (3. Mojzesova 19:14; Job 29:15, 16) Razumel je, da »kdor prijatelju odreka dobroto, zapušča strah Mogočnega«. (Job 6:14, SSP) Odrekati dobroto bi lahko pomenilo tudi odrekati odpuščanje oziroma pestovati zamero. Job je upošteval Božje naročilo in molil v prid svojih treh tovarišev, ki so mu povzročili toliko gorja. (Job  42:7–10) Ali bi lahko bili tudi mi podobno pripravljeni odpustiti soverniku, ki nas je morda kako prizadel? Iskrena molitev v prid tega, ki nas je užalil, nam lahko zelo pomaga, da pozabimo na zamero. Blagoslovi, ki jih je bil Job deležen, ker se je bal Boga, nam dajejo vpogled v to, ‚kolikšno dobroto Jehova hrani njim, kateri se ga boje‘. (Psalm 31:19; Jakob 5:11)

Strah pred Bogom proti strahu pred človekom

17. Kaj nam lahko naredi strah pred človekom, toda zakaj je človek, ki ima takšen strah, kratkoviden?

¹⁷ Strah pred Bogom nas lahko spodbuja, da delamo, kar je prav, medtem ko nam lahko strah pred človekom spodkoplje vero. Zato je Jezus svojim apostolom, ko jih je spodbudil h gorečemu oznanjevanju dobre novice, dejal: »Ne bojte se tistih, ki ubijajo telo, duše pa ne morejo ubiti; bojte se marveč tistega, ki more i dušo i telo pogubiti v pekel.« (Matevž 10:28) Jezus je pojasnil, da je človek, ki se boji ljudi, kratkoviden, saj nam ljudje ne morejo uničiti obetov na prihodnje življenje. Poleg tega se Boga bojimo zato, ker se zavedamo njegove strah zbujajoče moči, v primerjavi s katero je moč vseh narodov skupaj neznatna. (Izaija 40:15) Kakor Abraham tudi mi popolnoma zaupamo v to, da ima Jehova moč obuditi svoje zveste služabnike. (Razodetje 2:10) Tako z zaupanjem govorimo: »Če je Bog z nami, kdo je proti nam?« (Rimljanom 8:31)

18. Kako Jehova nagrajuje tiste, ki se ga bojijo?

¹⁸ Bodisi da nam nasprotuje družinski član ali pa kak objestnež v šoli, bomo ugotovili, da je »v strahu GOSPODOVEM [. . .] trdno zaupanje«. (Pregovori 14:26, SSP) Jehova lahko v molitvi prosimo za moč, saj vemo, da nam bo prisluhnil. (Psalm 145:19) Jehova nikoli ne pozabi teh, ki se ga boje. Po svojem preroku Malahiju nam zagotavlja: »Tedaj so se pogovarjali, kateri se boje GOSPODA, drug z drugim, in GOSPOD je pazil in poslušal; in spominska knjiga je bila pisana pred njim za tiste, ki se GOSPODA boje, in za nje, ki čislajo ime njegovo.« (Malahija 3:16)

19. Katerega strahu bo konec, toda kateri strah bo ostal večno?

¹⁹ Blizu je čas, ko bo vsakdo na zemlji častil Jehova, strah pred človekom pa bo izginil. (Izaija 11:9) Tudi strahu pred lakoto, boleznijo, kriminalom in vojno ne bo več. Toda strah pred Bogom bo ostal večno, ko mu bodo njegovi zvesti služabniki v nebesih in na zemlji še naprej izkazovali dolžno spoštovanje, poslušnost in čast. (Razodetje 15:4) Do takrat pa si vsi vzemimo k srcu navdihnjeni Salomonov nasvet: »Srce tvoje naj ne zavida grešnikom, ampak góri za strah GOSPODOV ves dan. Zares, še je zate bodočnost, in upanje tvoje se ne bo iztrebilo.« (Pregovori 23:17, 18)

[Podčrtna opomba]

Ali se spomnite?

• Kako se naučimo sovražiti, kar je hudo?

• Kako so nekateri Izraelci v Malahijevih dneh Jehovovo prijateljstvo jemali za nekaj samoumevnega?

• Kaj se lahko glede bogaboječnosti naučimo od Abrahama, Jožefa in Joba?

• Kateri strah ne bo nikoli minil in zakaj?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 19]

Modri starši vcepljajo svojim otrokom zdrav strah

[Slika na strani 20]

Kakor nas strah odvrača od nevarnosti, tako nas strah pred Bogom odvrača od tega, kar je hudo

[Slika na strani 23]

Job je ohranil svojo bogaboječnost, tudi ko se je soočil s tremi lažnimi prijatelji

[Vir slike]

From the Bible translation Vulgata Latina, 1795